Poslanci so novelo zakona sprejeli, saj jo je od 90 navzočih na glasovanju podprlo 47, proti pa jih je bilo 43.

Kakšen zakon so sploh sprejeli poslanci, kaj prinaša redkim zasebnim šolam v Sloveniji in v kolikšni meri bo vplival na javno šolstvo, je pojasnil Janez Snoj iz vrtca Sončni žarek v Škofji Loki, predstavnik Društva katoliških vrtcev Slovenije in Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.

Tokratna novela končno prinaša natančno izpolnitev odločbe ustavnega sodišča za financiranje izvedbe obveznega dela javno veljavnega programa.

Na kratko: kaj novela zakona prinaša? 

Janez Snoj: Ustavno sodišče je že 4. decembra 2014 odločilo, da je Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v 86. členu v neskladju s 57. členom ustave, ki določa pravico otrok do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali se otroci izobražujejo v javnih ali zasebnih šolah. Od tedaj so vlade (neuspešno) poskušale prilagoditi zakon tako, da bi ugodile odločitvi ustavnega sodišča, vendar s figo v žepu. Otroci v zasebnih šolah še vedno nimajo zagotovljenih z ustavo določenih pravic. Tokratna novela končno prinaša natančno izpolnitev odločbe ustavnega sodišča za financiranje izvedbe obveznega dela javno veljavnega programa. 

Janez Snoj: Čas je, da Slovenija razume, da se javno in zasebno lahko medsebojno bogatita in ustvarita boljše okolje za vse otroke, posledično pa za prihodnost naše države. FOTO: osebni arhiv

V opoziciji napovedujejo celo razmislek o možnosti referenduma – vaš komentar?

Janez Snoj: Opozicija seveda nasprotuje sprejetju te zakonodaje, saj se je že, ko je bila na oblasti, na vse pretege trudila, da ne bi izpolnila odločbe ustavnega sodišča. Vodi jih ideološka mantra, da je »javno dobro, zasebno pa sovražno«. Seveda ni tako. Kdor ima izkušnjo z zasebnim šolstvom, ve, da gre le za boj s tistimi, ki jim nastavljajo »ogledalo« in jih silijo k spremembam, napredku in odprtosti. Referendum je orodje neposredne demokracije, ga pa opredeljuje zakon, v katerem v 90. členu jasno piše, da ni dopustno izpeljati referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. 

Kdor ima izkušnjo z zasebnim šolstvom, ve, da gre le za boj s tistimi, ki jim nastavljajo »ogledalo« in jih silijo k spremembam, napredku in odprtosti.

Ali se strinjate z besedami nekdanjega ministra Jerneja Pikala izpred seje odbora državnega zbora za izobraževanje, da »ni nobene omejitve glede razrasta (zasebnih šol), torej bo število teh šol raslo v nedogled«?

V Sloveniji imamo nekaj več kot 800 osnovnih šol. V 30 letih samostojnosti smo uspeli priti do šestih osnovnih zasebnih šol. To je manj kot 1 %. Če bomo nadaljevali v tem »neomejenem razrastnem« trendu, kot pravi g. Pikalo, bomo leta 2050 prišli že do 12 osnovnih šol v celotni državi. To je ideologija brez osnove. Ker v opoziciji govorijo le o številu šol, je več kot očitno, da nimajo niti enega konkretnega argumenta, ki bi kazal na to, da je zasebno šolstvo slabo ali škodljivo. Še več, rezultati učencev v zasebnih šolah kažejo po večini nadpovprečno uspešnost. 

S to novelo nihče ničesar ne izgubi, otroci pa pridobijo svojo z ustavo zagotovljeno pravico. Tukaj enostavno ni prostora za ideologijo.

Resnica je predvsem, da jim ni všeč, da v zasebnih šolah nimajo monopola nad načinom razmišljanja otrok in do njih ne sežejo vse sodobne ideologije. Čas je, da Slovenija razume, da se javno in zasebno lahko medsebojno bogatita in ustvarita boljše okolje za vse otroke, posledično pa za prihodnost naše države. To ni le pobožna želja, ampak nuja, če kot država želimo obstati in ostati demokratični in konkurenčni. S to novelo nihče ničesar ne izgubi, otroci pa pridobijo svojo z ustavo zagotovljeno pravico. Tukaj enostavno ni prostora za ideologijo.