V umbrijskem mestecu Assisi se je minulo nedeljo začelo svetovno medversko molitveno srečanje za mir. Asiški škof Domenico Sorrentino je srečanje odprl s slovesnim bogoslužjem v baziliki sv. Frančiška, somaševalo je še 18 škofov in kardinalov, med njimi tudi nekdanji predsednik Papeškega sveta za edinost med kristjani, kardinal Walter Kasper. Udeležili so se ga tudi številni predstavniki vzhodnih Cerkva. Popoldne je sledilo uradno odprtje mirovnega srečanja z delegacijami nekrščanskih veroizpovedi in italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. Uvodna nagovora sta predstavila ekumenski patriarh Bartolomej I. in Andrea Riccardi, ustanovitelj katoliške Skupnosti sv. Egidija. Iz Slovenije se srečanja udeležuje rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič. Danes v Assisiju pričakujejo tudi papeža Frančiška.



Škof Sorrentino je v nagovoru med bogoslužjem opozoril na družbeno pravičnost kot predpogoj za mir. Ob koncu življenja bo vsak sojen po svojem odnosu do prikrajšanih in zapostavljenih. »Ubogi bodo naši sodniki ali pa naši odvetniki«, je dejal asiški škof in spomnil na prvo mirovno srečanje v Assisiju, ki ga je pred natančno tridesetimi leti sklical papež Janez Pavel II. (1978-2005).

V času mirovnega srečanja v Assisiju veljajo izredno strogi varnostni ukrepi. Za zaščito prireditev v tem umbrijskem mestecu so poleg policistov in karabinjerjev na pomoč poklicali tudi gasilske in reševalne enote iz vse Italije. Po navedbah tiskovnega predstavnika kvesture v Perugii je strategija varovanja v celoti prilagojena teroristični nevarnosti, zato so za javnost zaprta večja območja, v mestu pa opravljajo podrobne osebne nadzore z detektorji kovin in nenehnimi obveščanji preko javnih medijev, da bi vendarle omogočili čim bolj nemoten potek verskih slovesnosti in srečanj. Na ulicah za red skrbijo tudi številni civilisti.

V Assisiju je na molitvenem srečanju zbranih več kot 500 delegatov devetih veroizpovedi, ki se udeležujejo okroglih miz, predavanj in skupnih molitev. Katoliška Skupnost sv. Egidija, ki srečanje prireja, ocenjuje, da se bo vseh 29 okroglih miz in drugih prireditev skupno udeležilo okoli 12.000 ljudi. Poleg dialoga veroizpovedi udeleženci obravnavajo tudi teme, kot so pravica do prehrane, preseljevanja in ohranjanja stvarstva.

»Kaj bi bil svet brez dialoga, kaj bi bil svet brez molitve?« je poudaril ustanovitelj Skupnost sv. Egidija, Andrea Riccardi, pred začetkom srečanja. Trideset let po prvem srečanju na pobudo Janeza Pavla II. (1978-2005) pod geslom »Svetovni molitveni dan veroizpovedi za mir« oktobra 1986 se kaže pravilnost intuicije poljskega papeža, je pojasnil Riccardi: »Takrat so vsi mislili, da bo povsod prevladala sekularizacija in da se bodo veroizpovedi skrčile na postranski dejavnik. Nasprotno pa je bil Janez Pavel II. prepričan o zgodovinski vlogi veroizpovedi in da morajo te biti nositeljice sporočila o miru.«

Papež Frančišek je že jasno povedal, da niso veroizpovedi tiste, ki si želijo vojne, je nadaljeval Riccardi. »To je duh Assisija in zelo pomembno je, da tudi po tridesetih letih papež Frančišek sprejema tega duha, ki ni nič drugega kot ustvarjalno nadaljevanja medverskega dialoga, ki mu je pot začrtal drugi vatikanski cerkveni zbor.« Duh Assisija pride do izraza, kadar denimo med napadi na svetišča duhovniki različnih veroizpovedi odločno držijo skupaj in se medsebojno podpirajo.

Pri duhu Assisija gre za »edinost brez zmešnjav«, je poudaril Riccardi: »Istovetnosti, izročila, duhovnosti se med seboj razlikujejo. Gre za odkrivanje skupnih temeljev, sporočila miru, ki je skupno vsem veroizpovedim.« Vsaka pristna verska razsežnost je vedno povezana s prizadevanji za mir. »Toda vsa verska občutja si ne želijo miru, ob tem mislim na fanatizem, skrajništvo, zlorabo vere za ubijanje ljudi«, je še pojasnil ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija. Glede tega pa obstaja »odgovornost vseh vodilnih verskih osebnosti, da se takšnim občutjem uprejo in si prizadevajo za izgradnjo miru«.

Vir: Kathpress / RO
Foto: RV / ANSA