Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Naša luč. 

Namen projekta je bil osveščati o slovenstvu ter prebuditi zanimanje in občudovanje za branje in literaturo Slovencev, živečih zunaj meja Slovenije. Dela je bilo potrebno prebrati, lahko tudi preko elektronskih zbirk Biblos in Digitalne knjižnice Slovenije, ter o njih napisati bralne vtise in nam jih tudi poslati.

Razveselili smo se otroških vtisov ter ilustracij, ki pričajo tudi o medgeneracijski noti projekta, iz malih bralcev in ljubiteljev slovenske besede namreč rastejo veliki, pa tudi odziva bralcev iz Slovenije in zamejstva na slovensko zamejsko in izseljensko poezijo, tudi narečno, pripovedi, pravljice, spomine, romane idr. 

Dela na seznamu so nekatera že prestala preizkus časa, druga pa so zelo sodobna. Vsakdo si je lahko izbral zvrst ter dela, ki so ga pritegnila. Veselilo nas je prebrati tudi bralne vtise in poročila, da so nekateri naši bralci, ki veliko berejo, že od leta 1947 naročeni na mohorjevke, s katerimi so v zamejstvu zrasli tudi njihovi otroci in tako podedovali čut za materni jezik in pisano slovensko besedo. 

Namen projekta je prebuditi zanimanje in občudovanje za branje in literaturo Slovencev, živečih zunaj meja Slovenije. FOTO: Pexels

Po drugi strani pa smo, ko smo pričenjali s projektom, v predloge za kakovostno branje zapisali tudi najnovejšo knjigo Cilke Žagar, pesnice in pisateljice, ki desetletja živi in dela v Avstraliji, ki je bila takrat še v tisku. V posebno veselje nam je, da je knjiga kot primerek redkih zapisov spominov Slovenke iz Avstralije in njene življenjske zgodbe ugledala luč sveta ter tekom bralnega projekta in s sodelovanjem Mladike in Rafaelove družbe izšla pri tržaški Založbi Mladika.

Decembra smo podelili knjižne nagrade, jih poslali po pošti ter v videu, dostopnem na našem Facebooku Rafaelova družba in objavljenem na zadnji dan v starem letu, izmed udeležencev našega bralnega projekta izžrebali mlado bralko Julijo Leskovar, ki prejme vikend bivanje v Ehrlichovem domu na Svetih Višarjah, ki ga bo lahko izkoristila v letu 2022.

Glede prevladujočih prebranih del so prednjačila dela stoletnikov Zorka Simčiča, Borisa Pahorja pa tudi prvenec Vincenca Gotthardta, otroci pa so posegali po stripih ter pesmicah. Najzanimivejše bralne vtise v celoti vključujemo v ta prispevek in z njimi branja del zamejskih avtorjev ali Slovencev po svetu ne zaključujemo.

Veseli smo uspeha in doseženih namenov projekta, ki se zrcalijo tudi v samih bralnih vtisih. Upamo, da z njimi k branju pritegnemo tudi vas. Naš seznam bralnih predlogov Slovensko branje prek meja je in bo dostopen na spletni strani Rafaelove družbe, zato vabljeni k branju.

Čeprav se je projekt, ki ga je podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu s koncem oktobra uradno zaključil, bomo pri Rafaelovi družbi v bodoče priredili nova praznovanja in branja slovenske besede – tako zamejskih kot tudi izseljenskih avtorjev.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Naša luč. Revijo lahko prelistate TUKAJ.