V sredo, 4. marca, so v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi ulici v Ljubljani odprli razstavo slovenske arhivske dediščine. Pregledna razstava z naslovom Arhivi - zakladnice spomina na enem mestu združuje najlepše in najpomembnejše dokumente iz desetih slovenskih arhivov. Ponuja prerez ohranjenega arhivskega gradiva na Slovenskem od 9. stoletja do danes. Razstava jagodnega izbora najlepšega, kar se nam je ohranilo v tisoč letih naše zgodovine, bo na ogled do 10. maja.

Kako zahteven projekt je doslej največja razstava arhivske dediščine, pove že podatek, da so odbirali iz 75 kilometrov ohranjenega gradiva, da je pri izboru dokumentov in postavitvi razstave sodelovalo skoraj sto arhivarjev, kar je skoraj polovica zaposlenih v desetih slovenskih arhivih, in da so razstavo pripravljali dobra štiri leta. »Naš namen je bil predstaviti najbolj dragoceno in vizualno privlačno gradivo, ki ga arhivi hranijo, obenem pa okrepiti sodelovanje med arhivskimi ustanovami, ki imajo različne statusne oblike,« je povedal Andrej Nared, vodja snovanja razstave.

Deset arhivov: državni arhiv, šest regionalnih oziroma pokrajinskih arhivov in trije cerkveni arhivi (nadškofijska Ljubljana in Maribor ter škofijski Koper) so v pripravljalni fazi predlagali prek tisoč eksponatov, strokovna komisija jih je v dveh letih odbrala 200. Razstava ni zasnovana kronološko ali tematsko, pač pa v šestnajstih razdelkih po besedah Nareda »razodeva ljudi, njihovo okolje, čas, dosežke«.

Razstava obsega pergamentne listine, rokopisne knjige, gradivo uprave, gospodarskih dejavnosti in pravosodja, gradivo šolstva, zdravstva, ver ter ostalih družbenih dejavnosti, zasebno arhivsko gradivo, urbarje, davčne in zemljiške knjige ter katastre, matične knjige, izbrane najstarejše dokumente v slovenskem jeziku, razglase, plakate in letake, načrte, karte in zemljevide, fotografije in razglednice, predmete in druga čudesa ter arhivsko filmsko gradivo.

Razstavo bodo pospremili s predavanji in delavnicami, filmskimi projekcijami v Slovenski kinoteki in vodstvi po razstavi. Do konca leta bodo pripravili ožji izbor predstavljenega gradiva, ki ga bodo s potujočo razstavo poslali po različnih slovenskih krajih, načrtujejo pa tudi virtualno različico razstave.

Pred odprtjem razstave so izdali tudi monografijo s fotografijami in opisi jagodnega izbora dokumentov.

V sklopu rokopisnih knjig in kodeksov je tudi fragment prepisa pastoralnega vodila Gregorja Velikega, ki je najstarejši dokument v slovenskih arhivih, druga četrtina 9. stol.

V razstavnem sklopu Očetov naših imenitna dela je razstavljena prošnja Friderika Ireneja Barage škofijskemu ordinariatu v Ljubljani za odhod v misijone, Metlika, 10. 8. 1829

Na zadnji notranji platnici kodeksa Evangeliarija s 151 listi je ohranjen načrt za pridigo v slovenščini, kar je najstarejše slovensko besedilo v hrambi slovenskih arhivov (okoli 1450)


V sklopu Davki nam pijejo kri z urbarji, davčnimi in zemljiškimi knjigami in katastri je razstavljena tudi Imenjska knjiga za Kranjsko
Ljubljana, 1546–1549