Anton Gričnik, publicist. FOTO: Osebni arhiv

Brez Družine si delovanja Katoliške cerkve na Slovenskem ne morem predstavljati. Z veseljem občasno sodelujem, še rajši pa se vsak teden zalistam vanjo, od rubrike do rubrike, od prve do zadnje strani. Je kot kvas, ki dela kruh naše družbe še boljši in okusnejši. Je prava zakladnica najboljše pšenice za njive naših src in razuma. Hvala njenim urednikom in sotrudnikom in hvala Bogu, da jo imamo. Naj deluje še naprej, do novih, še lepših jubilejev. Naj bo zrcalo našega časa, zlasti seveda katoliškega, pa tudi drugih bratskih veroizpovedi, ki se prav tako trudijo za dvig človeka na višjo, Božjo raven, da bo življenje znosnejše, da bo manj prepirov in zdrah, po možnosti brez krvavih vojn, ter da bo sijalo sonce upanja tudi tja čez, kjer nas čaka naš večni dom in kjer so že mnogi naši predniki.

Mateja Rihter, urednica. FOTO: Tatjana Splichal

V širok pogled na dogajanje v Sloveniji pri Družini vedno znova vključujete tudi pogled nekoliko čez: na Slovenke in Slovence v zamejstvu in zdomstvu. Ob tem skrbite za povezovanje in medijsko refleksijo, saj je prav tednik Družina tisti, ki organizira vsakoletno srečanje urednic in urednikov cerkvenih medijev ob godu sv. Frančiška Saleškega, našega zavetnika. Tam je vedno poskrbljeno za skupno mašo, kakovostna predavanja in izmenjavo mnenj. Srečanj se redno udeležujemo tudi mediji, ki smo na drugi strani meje. To se mi zdi zelo dragoceno. Tednik Družina presega naloge navadnega časopisa, kot so: informiranje, izobraževanje in zabava, saj svoje bralke in bralce med seboj tudi povezuje. Če je včasih še veljalo, da naj bi novinarke in novinarji ljudem razlagali svet, pa danes velja, da naj novinarke in novinarji ustvarjajo prostore dialoga, omogočajo izmenjavo mnenj. In to je tudi eno izmed pomembnih poslanstev tednika Družina. To bo pomembna naloga tudi v prihodnje.

Franci Trstenjak, urednik. FOTO: Tatjana Splichal

Družina je vseh svojih sedem desetletij zvesta imenu: katoliški tednik. Vsa minula leta in še danes prinaša v slovenski prostor, še posebej med katoličane, informacije, pogovore in komentarje o življenju ter delu katoličanov, o življenju in prizadevanjih krajevnih Cerkva za udejanjanje Božjega kraljestva med nami. Snovalci Družine pred sedemdesetimi leti so bili preroki, ker so razumeli znamenja časa in so s tiskano besedo ponujali katoličanom smerokaz in steber, da bi si utrjevali vero in upanje sredi nič kaj prijaznih časov. Upali so si biti ladja, ki pluje proti toku, proti političnemu enoumju, ki je Cerkev predstavljal kot sovražnico ljudstva. Družina je bila ves čas branik Cerkve in evangelija. Zato si tudi v prihodnje želim, da s tem poslanstvom nadaljuje in vztraja pri začrtani poti, seveda upoštevajoč vse sodobne načine, ki jih prinaša razvoj medijev, še posebej tiskanih.

Vilma Siter, Družina in Življenje. FOTO: Tatjana Splichal

Tednika Družine se spominjam iz otroških let, saj je moja stara mama skrbno shranjevala vse številke. To spoštovanje prednikov do tednika Družina pričuje, kako pomembno vlogo je imel takrat – bil je duhovna mana v puščavi zmede, polresnic in enoumja, predvsem pa je našim prednikom pomagal ohranjati živo vero. Danes so časi drugače zahtevni kot pred pol stoletja in več. Vesela sem, da tednik Družina še vedno zvesto opravlja svoje poslanstvo in se s stalno prenovo trudi iskati ter odgovarjati na izzive in potrebe časa. Zelo spoštujem napore vseh, ki to počnete z vso gorečnostjo. Čas, v katerem živimo, je bolj kot kdaj koli potreben jasne besede, ki naj prepodi meglo in zmedo in ljudem prinese »veselo novico«. Zato vsem odgovornim želim, da bi še naprej odločno branili in govorili Resnico ter tako prinašali novo upanje v svet, v katerem živimo.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (18/2022).