V sicer že zaključeno javno razpravo o predlogu zakona o davku na nepremičnine se je vključil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), in sicer s predlogom, naj se ta zakon dopolni tako, da bo določal oprostitev plačila davka od nepremičnin, ki so kulturni spomeniki; istočasno naj se po predlogu ZVKDS uredi tudi možnost znižanja davčne stopnje za nepremičnine, ki so registrirane kot kulturna dediščina.

Predlog ZVKDS (ne)posredno zadeva tudi nepremostljive težave, ki bi prizadele pravne osebe katoliške Cerkve z obdavčitijo njihovih sakralnih objektov, ki v velikem delu spadajo med kulturne spomenike oz. nepremičnine, ki so registrirane kot kulturna dediščina.

S kakšno argumentacijo torej ZVKDS podpira svoj predlog za oprostitev davka oz. znižanje davčne stopnje?

“Nepremična kulturna dediščina je ena najpomembnejših civilizacijskih dobrin, ki oblikujejo identiteto in podobo skupnosti in kakovost življenja v njej. Tudi zato je varstvo kulturne dediščine našlo svoje mesto v eni od temeljnih določb Ustave; ta v 5. členu državi zapoveduje, da skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Država izvršuje skrb za varstvo kulturne dediščine predvsem z razglašanjem nepremičnin za kulturne spomenike, medtem ko največje breme ohranjanja teh kulturnih spomenikov nosijo njihovi lastniki. Ti so pri rabi in razpolaganju svojih nepremičnin v primerjavi z drugimi lastniki precej omejeni. Svojih spomenikov ne smejo poljubno spreminjati, jih zanemarjati ali porušiti, pač pa morajo zanje ustrezno skrbeti in jih vzdrževati, pri tem pa so zaradi zahtev varstva dostikrat omejeni tudi v njihovi rabi. Zato ZVKDS predlaga, da se Zakon o davku na nepremičnine (ki je bil junija 2013 v javni obravnavi) dopolni tako, da bo določal oprostitev plačila davka od nepremičnin, ki so kulturni spomeniki.

Že zavoljo njihove starosti je vzdrževanje kulturnih spomenikov povečini precej dražje od vzdrževanja drugih objektov, stroške pa še povečujejo posebne zahteve varstva (uporaba dražjih materialov in postopkov pri posegih). Lastniki spomenikov so dostikrat omejeni tudi v rabi spomenikov oziroma pri opravljanju dejavnosti v njih. Obremenitev z davkom na nepremičnine bo za lastnike pomenila še dodatno povečanje stroškov, kar lahko privede do slabšega vzdrževanja njihovih kulturnih spomenikov. Opozarjamo tudi na dejstvo, da so danes kulturni spomeniki v lasti države ter kulturni spomeniki verskih skupnosti, ki jih te uporabljajo za njihovo dejavnost, oproščeni plačila nadomestila za stavbno zemljišče (ki ga bo nadomestil novi davek na nepremičnine). Lastniki teh spomenikov bodo torej po uveljavitvi novega zakona soočeni z bistveno višjimi stroški svoje lastnine kot sedaj. Po drugi strani pa bi z oprostitvijo plačila davka na nepremičnine za kulturne spomenike olajšali finančni položaj njihovih lastnikov, omogočili boljše ohranjanje spomenikov ter tudi spodbudili zanimanje za pridobivanje spomenikov in vlaganje vanje.

Tudi če odmislimo golo ekonomsko logiko oprostitve plačila davka na nepremičnine za kulturne spomenike, je po našem mnenju primerno, da država izkaže temeljno solidarnost z lastniki spomenikov. Kulturne spomenike varujemo zato, ker so njihove vrednote javnega pomena; za njihovo ohranitev smo zainteresirani vsi, torej družba kot celota. Če torej lastniki spomenikov v javno dobro ohranjajo svoje objekte in trpijo omejitve lastninske pravice na njih, je prav, da se jim država oddolži vsaj z oprostitvijo plačila davka na nepremičnine.

Predlagamo, da se v navedenem zakonu uredi tudi možnost znižanja davčne stopnje za nepremičnine, ki so registrirane kot kulturna dediščina. Čeprav registrirana kulturna dediščina njenih lastnikov neposredno ne obremenjuje, menimo, da je z vidika varstva dediščine ustrezno, da država spodbuja vlaganja v registrirano kulturno dediščino. To lahko stori na primer tako, da z navedenim zakonom omogoči občinam znižanje davčne stopnje za največ 50% za registrirano kulturno dediščino, ki je primerno vzdrževana.

Menimo, da so predlagane spremembe zakona priložnost, da država deklarirano skrb za varstvo dediščine nadgradi s konkretnimi spodbudami za njeno varstvo in na ta način omogoči boljše pogoje za njeno ohranjanje in oživljanje.”


Vir: www.zvkds.si

Foto: arhiv Družine / M. S.