Kako raznoliko je krščanstvo, je posebej očitno v Sveti deželi, kjer lahko zaradi različnih cerkvenih izročil in koledarjev božič obhajate kar trikrat: 24./25. decembra, 6./7. ter 19. januarja. Avstrijski katoliški spletni portal Kathpress je po reviji Information Christlicher Orient povzel poglobljeno raziskavo o vzrokih za večkratno praznovanje Gospodovega rojstva. Božično slavje se začne, kot smo vajeni v Katoliški cerkvi latinskega obreda, pa tudi v reformatorskih Cerkvah in pri anglikancih, 24. decembra po gregorijanskem koledarju. To je sveti večer, kakršnega smo vajeni na Zahodu, božični dan pa obhajamo 25. decembra.

Zelo veličastno je 24. decembra običajno slovesno romanje latinskega patriarha v Betlehem. Patriarh praznika ne obhaja v baziliki Jezusovega rojstva, temveč v njeni neposredni bližini, v katoliški baziliki sv. Katarine. Med bogoslužjem je v prvi vrsti pogosto opaziti palestinskega predsednika. Polnočna sveta maša je znana po vsem svetu, saj jo rade neposredno predvajajo vse večje televizijske hiše v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji.

Dva koledarja pri pravoslavnih

Nekatere Pravoslavne cerkve, ki so navzoče v Jeruzalemu (recimo Romunska pravoslavna cerkev), sveti večer in praznik Jezusovega rojstva prav tako obhajajo 24. oz. 25. decembra po gregorijanskem koledarju. Druge pravoslavne Cerkve – predvsem Jeruzalemski patriarhat, »mati vseh Cerkva«, in Ruska pravoslavna cerkev – praznujejo po julijanskem koledarju: 24. in 25. december gregorijanskega koledarja sta po julijanskem 6. in 7. januar. Torej lahko pravoslavno obhajanje božiča v Jeruzalemu doživite kar v dveh različicah!

Vrhunec pravoslavnega obhajanja božičnega praznika je 6. januarja, ko pravoslavni jeruzalemski patriarh roma iz Jeruzalema v Betlehem. Prihod patriarha v mesto Jezusovega rojstva spremljajo skavtske godbe, podobno kot romanje katoliškega patriarha dva tedna pred tem.

Patriarha in njegovo spremstvo v Betlehemu slovesno sprejme in z vsemi častmi pozdravi pristojni pravoslavni nadškof. Ob spremljavi arabskih in grških pesmi dveh zborov pristopijo do skromnih vrat v baziliko Jezusovega rojstva, kjer patriarha sprejmeta grški glavni konzul in betlehemski župan. Patriarh se nato odpravi po sredinski ladji bazilike – ta pravica pripada izključno pravoslavnemu patriarhu – do ikonostasa, od koder prek kapele sv. Nikolaja pristopi do votline Jezusovega rojstva.

Molitvi v rojstni votlini sledi dejanski bogoslužni del slovesnosti: žgalna daritev, molitev večernic in bogoslužje sv. Bazilija. V skladu s predpisi iz turških časov se pravoslavno bogoslužje zaključi že ob 15. uri in 30 minut. Sledi slovesen obed v bližnjem pravoslavnem samostanu. Zvečer patriarh pripravi slovesen sprejem za palestinskega predsednika.


FOTO: Wikipedia

Vzhodno obhajanje božiča

6. in 7. januarja pa se božični prazniki v Jeruzalemu in okolici še zdaleč ne zaključijo. Kajti zaradi različnih koledarjev Armenska apostolska cerkev, Koptska pravoslavna cerkev in Etiopska pravoslavna cerkev božič po julijanskem koledarju obhaja 19. januarja po gregorijanskem. Za kopte je gregorijanski 19. januar enak 24. tobiju njihovega koledarja, za Etiopce je to 24. terr. Koptska cerkev uporablja staroegiptovski koledar; njihovo štetje let se začne avgusta leta 284 po Kristusu, ker je bil takrat vrhunec preganjanja kristjanov v rimskem Egiptu. Etiopski koledar je usklajen s koptskim, le da so meseci poimenovani v etiopskem cerkvenem jeziku Ge'ez.

Obe afriški cerkvi – Koptska in Etiopska – sta od 19. stoletja naprej v Jeruzalemu navzoči z lastnimi škofi in samostani, tudi v baziliki Božjega groba.

Še bolj zapleteno je vprašanje koledarja v Armenski apostolski cerkvi, ki ima v Jeruzalemu lasten patriarhat. Stolna cerkev sv. Jakoba v armenski četrti je ena najlepših cerkva v Jeruzalemu. Armenski koledar ima svoje mesece po zgledu staroegiptovskega koledarja. Na gregorijanski 19. januar pade armenski 12. arac, ki je usklajen z julijanskim 6. januarjem. Armenska cerkev Jezusovo rojstvo obhaja skupaj s praznikom Gospodovega razglašenja. Njihov 12. arac torej ni 24. december, temveč 6. januar; toda to velja le za Armenski patriarhat v Jeruzalemu, v večini škofij Armenske vesoljne cerkve pa od leta 1923 božič obhajajo po gregorijanskem koledarju.


FOTO: Wikipedia