Za zavrnitev predloga za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu »evtanazijskega« posvetovalnega referenduma do končne odločitve Ustavnega sodišča, ki sta ga skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti odloka vložili SDS in NSi, je na seji 16. maja glasovalo 5 ustavnih sodnic in sodnikov (Rok Čeferin je dal pritrdilno ločeno mnenje), proti pa 4 sodniki – Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič, ki so vsi dali odklonilna ločena mnenja, in Marko Šorli.

Celotno odklonilno ločeno mnenje Klemna Jakliča TUKAJ.

Iz Jakličeve utemeljitve

Klemen Jaklič je v utemeljitvi odklonilnega ločenega mnenja pojasnil, da sta bila za njegovo presojo odločilna dva razloga. Prvi je izrazito nejasno referendumsko vprašanje, ki ni skladno z ustavno zahtevano predvidljivostjo in informiranostjo volivcev ter med njimi ustvarja zmedo. »Ob tako nedorečenem vprašanju bi politika nato rezultat referenduma lahko razlagala, v katero koli smer bi sama želela,« je opozoril Jaklič.

Najstrožje varovane ustavne pravice

Njegov drugi razlog pa je povezan s prvim, saj je »jasnost glede resničnega pomena glasovanja še toliko bolj pomembna ravno v primerih, ko bi s tem posegli v najbolj občutljive vsebine, ki so celo najstrožje varovane ustavne pravice. Pravica do življenja iz 17. člena Ustave, ki je zapisana zelo kategorično, 'Človekovo življenje je nedotakljivo', je takšna pravica,« je prepričan ustavni sodnik Jaklič.

Kateri poseg v pravice bi bil manj škodljiv?

Pojasnil je še, da pri začasnem zadržanju vselej presojajo, kateri poseg v pravice bi bil manj škodljiv, če bi se pozneje izkazalo, da je v času do končne vsebinske odločitve sodišča prišlo do posega v pravice, ki si stojijo nasproti: »Ker imamo na eni strani tako pomembno pravico, kot je pravica do življenja, na drugi strani pa pravico državljanov izraziti svojo neobvezujočo voljo na referendumu, ni mogoče presoditi drugače, kot da bi bila napaka na strani pravice do življenja hujša.«

Pod-pod-tema

Rok Svetlič je svoje odklonilno ločeno mnenje utemeljil, da je pravica do prostovoljnega končanja življenja tema, ki ne more postati še eno mimobežno opravilo volivca ob volitvah v Evropski parlament, katerih pomen je največji doslej. »Zato je povsem nesprejemljivo tako kompleksno referendumsko vprašanje umestiti kot pod-temo ob evropskih volitvah. Pravzaprav pod-pod-temo, saj gre le za eno od treh referendumskih vprašanj,« je prepričan Svetlič.

Celotno odklonilno ločeno mnenje Roka Svetliča TUKAJ.

Preizkus zrelosti družbe

Rajko Knez pa je v utemeljitvi odklonilnega ločenega mnenja pojasnil, da se zavzema za referendum z dovolj natančnim vprašanjem in z organizacijo, ki bo omogočila dovolj časa za nepristranska pojasnila volivcem v času referendumske kampanje, soočenja mnenja … »To je zahtevna tema in preizkus zrelosti družbe. Čeprav je referendum posvetovalen, lahko že nepovratno odpre vrata določene poti ali pa jih zapre,« zatrjuje Knez.

Referendumi hkrati z evropskimi volitvami

Odločitev Ustavnega sodišča pomeni, da bodo volivci v nedeljo, 9. junija 2024, torej istočasno z volitvami v Evropski parlament, svoj glas lahko oddali še na treh posvetovalnih referendumih – tretji je glede preferenčnega glasu na volitvah v Državni zbor. Odloke o razpisu vseh treh je Državni zbor prejel 25. aprila, opozicijski stranki pa sta nemudoma napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo dveh odlokov (evtanazija in konoplja).

Zakaj je opozicija proti?

V opoziciji referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nasprotujejo, saj da je v nasprotju z ustavnim določilom o nedotakljivosti življenja, referendumu o rabi konoplje pa tudi zavoljo procesnih nepravilnosti, saj sta v parlamentarnem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi morali biti po njihovem predmet dveh referendumov. Stranki nasprotujeta tudi hkratni izvedbi referendumov in evropskih volitev.

Celotno odklonilno ločeno mnenje Rajka Kneza TUKAJ.

US vsebinsko o ustavnosti odlokov še ni odločilo

Ustavno sodišče je doslej obravnavalo le predloga za začasno zadržanje izvrševanja odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov, medtem ko vsebinsko o ustavnosti odlokov torej še ni odločilo. Sklenilo pa je, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Kot je zapisano v obrazložitvi, je Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta zavrnilo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču.