Filip Terčelj malo pred umorom z otroci v Davči. FOTO: arhiv Družine



Kakšne so bile okoliščine umora duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne 7. januarja 1946 v Štulčevi grapi pod Davčo? Govorilo se je, da so ju umorili graničarji ali Knojevci. Ali res?

Veliko se je že pisalo o krutem umoru duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne 7. januarja 1946 v Štulčevi grapi pod Davčo, v zahodnem delu Selške doline. Ob 70. obletnici umora obeh duhovnikov, 7. januarja 2016, so krajani Davče in sorodniki Filipa Terčelja na kraju zločina postavili spomenik v obliki križa in z dodanima spominskima ploščama s podatki o obeh duhovnikih.

Odgovori s pomočjo upokojene učiteljice iz Železnikov Marije Gasser

V preteklosti se je omenjalo, da so duhovnika umorili graničarji, ki so po vojni še vedno stražili nekdanjo rapalsko mejo. Omenjalo se je tudi Knojevce. Toda kakšen status so sploh imeli morilci, kdo so bili in predvsem, kakšne so bile okoliščine zločina?

Na ta vprašanja bom skušal odgovoriti s pomočjo upokojene učiteljice iz Železnikov Marije Gasser, ki medvojno in povojno dogajanje na širšem območju Selške doline že nekaj časa raziskuje in je njegova dobra poznavalka.

Njeno delo ni lahko, saj je območje Davče veljalo za nekakšno Bazo 20 gorenjskega partizanstva, tam so se zaradi težko dostopnega terena med vojno zadrževale najpomembnejše ustanove komunistične revolucije, med njimi tudi VOS in Ozna. To je vplivalo tudi na povojno dogajanje in na stanje duha danes.

Ozna in nato Udba je skupaj s partijskimi terenci ljudi tu okovala v smrten strah, dediči nekdanjih izvajalcev nasilja pa obvladujejo vsa pomembna področja družbenega življenja, od politike, šolstva, kulture do spominske krajine.

Ne nazadnje so tu tudi Dražgoše, ki so osrednji slovenski kraj NOB mitologije z vsakoletnimi razvpitimi proslavami, ki so tipična popolna ignoranca resnice in triumfalistično razkazovanje svoje moči.


Od leta 2016 je na kraju umora v Štulčevi grapi spomenik. FOTO: Ivo Žajdela


Duhovnika sta se znašla sredi nepopisnega trpljenja prebivalcev

Marija Gasser pove, da je Filipa Terčelja, ki je že pred vojno trpel zaradi nasilja Italijanov, po vojni pa so ga zaprli komunisti, potem, ko so ga izpustili na prostost, popolnoma duševno in telesno strtega k sebi sprejel župnik v Sorici Franc Krašna.

»Krašna se je zavedal težav, nevarnosti v tem okolju, nikoli in nikamor ni hodil sam. Vojna na Soriškem in Davškem konec leta 1945 še zdaleč ni bila končana. Duhovnika sta se znašla sredi nepopisnega trpljenja prebivalcev tega okolja.

Stanje ljudi, ki so ostali, je bilo brezupno. Velike družine so ostale brez očetov. 20. decembra 1945 so komunisti na izjemno krut način pregnali 125 prebivalcev v Avstrijo.«

Doda, da je iz dokumentov razvidno, da so duhovnika nadzirali. »Nadzirali so ju tudi pri bogoslužju. Lokalna oblast je vedela za njuno namero, saj sta jo oznanila v cerkvi. Zavzemanje za 'izginule' (ubite) in nasilno izgnane domačine je pomenilo nasprotovanje oblasti, kar je takrat pomenilo gotovo smrt.«


Pogled z Ratitovca na soriške vasi. FOTO: Ivo Žajdela


Morilci niso bili ne graničarji ne Knojevci

O razmerah po vojni v Spodnjih Danjah ji je leta 2015 povedala gospa, ki je danes v stotem letu življenja. »Še danes vidim duhovnika, ki sta nas prišla tolažit. Krašna je bil ves mil, prijazen. Obljubljal je, da bodo možje in pregnani vaščani prišli nazaj.

Tudi mi smo pisali prošnje, da bi se možje vrnili. Terčelj in Krašna sta vedela, da se o tem ne sme niti govoriti. 'Merkajte svoje otroke, kar jih je ostalo, skrbite za živino, saj bodo prišli nazaj!' Čudili smo se, da si je upal toliko povedati.

To, kar je govoril Krašna, se ni smelo govoriti. Še danes ga slišim, kot da se je prišel poslovit. Bili smo ustrahovani. Molitev nam je dajala moč. Kmalu smo izvedeli le za mučeniško smrt. Potem smo se še bolj bali.«

Duhovnika sta se torej napotila v Ljubljano, da bi tam oblastem povedala, kaj se dogaja na Soriškem in se zavzela za vrnitev nasilno izseljenih domačinov v Avstrijo. Toda, nadzorovana, nista prišla daleč.

V dolini so ju pričakali, nato pa umorili v odljudni grapi pod Davčo. Danes se za imena zločincev ve. Niso bili ne graničarji ne Knojevci, bili so domači komunistični aktivisti, ki so že med vojno tod ustrahovali ljudi.

*Več v 12. številki Družine.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Ob 75. obletnici umora dveh duhovnikov

Blagoslov spomenika dvema duhovnikoma

Obletnica rojstva Filipa Terčelja

Spominska maša za Filipa Terčelja