Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Kakor si že sama ugotovila, so Jezusa spremljale ogromne množice. Eden izmed razlogov za Jezusovo priljubljenost je bilo gotovo njegovo oznanilo. To pa so spremljali tudi čudeži, kot so ozdravljenja in pomnožitev kruha. Nekoč so ljudje tako močno pritiskali nanj, da bi jih ozdravil, da je ukazal učencem, naj pripravijo čoln, če se ne bi mogel drugače umakniti (Mr 3,7-10). Jezus je naredil dva čudeža pomnožitve kruha in rib (Mr 6,30-44 in Mr 8,1-10) in obakrat nasitil več tisoč ljudi. Edini kraj, kjer ni bil preveč priljubljen, je bil njegov domači kraj Nazaret, kjer so ga poskušali celo ubiti (Lk 4,16-30).

Njegova priljubljenost doseže višek tik pred njegovo smrtjo. Ob vstopu v Jeruzalem ga kot kralja in preroka pozdravljajo velike množice (Mt 21,1-11). Tega se ustrašijo judovski voditelji. Z večanjem Jezusove priljubljenosti se je večalo nasprotovanje njemu. Obtoževali so ga ogromno stvari: ni spoštoval judovske tradicije, v obraz jim je povedal resnico, jedel je s cestninarji in prostitutkami. Njegov največji »greh« pa je bil, da se je delal Boga.

Njegov največji »greh« pa je bil, da se je delal Boga.

V Janezovem evangeliju v 11. poglavju beremo, kako pride do sklepa, da Jezusa umorijo. Bojijo se, da bodo »vsi verovali vanj« (v. 48). Celo judovski voditelji prepoznajo, da njegova priljubljenost neizmerno narašča. Tako močno, da v tem vidijo povod, da se ga znebijo. Bali so se, da bo ljudi naščuval proti Rimljanom in bi se ti maščevali. »Prišli bodo Rimljani in nam vzeli sveti kraj in narod« (v. 48). Ironično je, da se je uničenje templja in izgnanstvo Judov 35 let kasneje v resnici zgodilo.

Jezus je torej res imel množico sledilcev. A zakaj so se obrnili proti njemu? Odgovor je, da se po vsej verjetnosti niso. Prav v odlomkih Janezovega evangelija, ki jih najdemo pred sklepom voditeljev, da ga umorijo, lahko vidimo, da evangelisti uporabljajo besedi »množica« in »ljudstvo« včasih za tiste, ki Jezusu sledijo (Jn 7,31,40), včasih pa za tiste, ki mu nasprotujejo (Jn 7,20-30). V teh poglavjih vidimo, da je bilo ljudstvo glede Jezusa razdeljeno. Nekateri so ga imeli radi in so postali njegovi učenci, nekateri so mu nasprotovali in so ga hoteli ubiti. In v obeh skupinah je bilo veliko Judov.

A zakaj so se obrnili proti njemu? Odgovor je, da se po vsej verjetnosti niso.

Ti zadnji so bili povečini v krogu ob judovskih velikih duhovnikih ter višjih slojih, ki so sodelovali z zavojevalcem – Rimljani. Na te ljudi opozori tudi Jezus v napovedi svoje smrti: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili in tretji dan bo obujen.« (Lk 9,22) Prav njih najdemo v množici, ki zahteva Jezusovo usmrtitev. Množica, ki je Jezusa spremljala in mu sledila, pa se je razen nekaj izjem (jeruzalemske žene) zaradi strahu pred Rimljani in judovskimi voditelji tako kot njegovi učenci razkropila.

Spodbujam vas, da prosite Jezusa, da bi vam dal moč, da bi mu ostali vedno zvesti, ne glede na okoliščine, še posebej takrat, ko boste čutili, da je pritisk okolice velik.   

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (2/2023). Revijo lahko prelistaš TUKAJ. Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.