Zakaj so se nekateri duhovniki zavzeli za avtonomijo muzejev
Zakaj so se nekateri duhovniki zavzeli za avtonomijo muzejev
Dr. Igor Salmič, minorit, teolog in zgodovinar: Spomin na nastanek slovenske države je skrb za skupno dobro
Duhovnik je v prvi vrsti poklican, da vsak dan goji živo občestvo z Bogom, hkrati pa na različne načine služi zaupanemu ljudstvu in omogoča prostor za srečanje med Bogom in človekom.
Kristjani, med njimi seveda tudi duhovniki, pa živimo v svetu, ki je bil po našem mnenju ustvarjen od Boga in podarjen, da bi človek v njem ne samo čakal na prehod v večnost, ampak bi se tudi v konkretnih življenjskih situacijah trudil, da bi svet postal vedno boljši. Kristjani ne bežijo od sveta, ampak so vanj v polnosti vključeni, tudi s kritično distanco do tiste vrste logike, ki na prvo mesto postavlja človekov egoizem, izključuje pa skrb za bližnjega in za najbolj obrobne ter pozablja na duhovno dimenzijo. Na to je opozarjal prve kristjane že sveti Pavel: »Nikar se ne prilagajajte miselnosti tega sveta« (prim. Rim 12,2). Kristjani smo v svetu, čeprav ne od sveta.
Kristjani smo državljani določene države, imamo potni list, lahko in moramo se izražati o družbenih in političnih vprašanjih. Isto velja za nas duhovnike, ki pa moramo posebej paziti na to, da med verniki in drugimi ljudmi ne povzročamo razkola, ki bi lahko nastal zaradi našega javnega podpiranja določene politične opcije.
Mnogi cerkveni dokumenti, vse od drugega vatikanskega cerkvenega zbora, poudarjajo, da ima duhovnik pravico, včasih tudi dolžnost, da se izrazi o družbenih vprašanjih, ki zadevajo skrb za skupno dobro. Menim, da skrb za hvaležen spomin na nastanek slovenske države spada v to kategorijo. Iz tega razloga sem prispeval podpis k omenjeni peticiji.
Dr. Metod Benedik, kapucin, teolog in zgodovinar: Za ohranjanje slovenskih vrednot
Ob vladnem sklepu, da Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije združijo v novi Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se spet izpričuje grobo in nasilno uveljavljanje politične sile Golobove vlade. Pravim spet, ker se ta način brezobzirno ponavljala na številnih področjih. Ko gre za vprašanje Muzeja slovenske osamosvojitve, se mi pa odpre široko obzorje naše zgodovine. Po kratkotrajni (omejeni) samostojnosti v 8. stoletju se zvrsti dvanajst stoletij Slovencev pod tujimi gospodarji. In potem pride konec 20. stoletja edinstveno dejanje v slovenski zgodovini: osamosvojitev, lastna suverena država Slovenija, priznana v vsem svetu. Kako enkratno, kako novo, kako osvobajajoče! Nepozabni so spomini na dni osamosvajanja: dejansko smo čutili tisto, kar smo tako jasno izrazili v plebiscitu. Med seboj povezani, enotni ne glede na različne nazorske poglede, prijateljski drug do drugega, vsi za samostojno svobodno Slovenijo! Čeprav smo videli, da v takratni trodomni skupščini številni poslanci postavljajo vse mogoče ovire Sloveniji na poti v njeno samostojnost. Pa vendar enkraten, neponovljiv dogodek v slovenski zgodovini, na katerega smo vedno lahko ponosni: imeti lastno državo, samostojno, suvereno! Ob tem je popolnoma nerazumljivo in nasprotno naši slovenski samobitnosti, da vlada skuša to edinstveno poglavje naše zgodovine marginalizirati oziroma ga zamegliti.Kako potrebno je, da spomin na to dejanje ne le ohranjamo, ampak iz njega živimo tudi danes, jutri – samozavestni, ponosni na svoje kulturno in duhovno bogastvo. Naj Muzej slovenske osamosvojitve pomaga ohranjati našo trdnost, samozavest in vztrajnost v ohranjanju naših slovenskih vrednot.
Dr. Janez Juhant, teolog, filozof in akademik: Proti zavračanju plebiscitarne odločitve
Peticijo sem podpisal, ker imam kot državljan dolžnost, da se odzovem zoper nedemokratično ravnanje državnih uradnikov in članov izvršne oblasti.
Ukinitev muzeja je bila postopkovno v nasprotju z voljo vseh deležnikov, ki vodijo in delajo v obeh muzejih. Ukinitev je grobo kršenje načel, ki so podlaga samostojne Slovenije. Ukinitev zavrača tudi voljo plebiscitne odločitve večine državljanov Slovenije, ki so po stoletnih sanjah in delovanju številnih, od Matije Majarja Ziljskega, Lamberta Ehrlicha, lahko uresničili svojo državo pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika. Je žalitev državljanov, ki imamo radi svojo domovino Slovenijo in jo ta oblast s takimi ukrepi ignorira in omalovažuje.