Zakaj si Bog želi človeške bližine? [RAZLAGA EVANGELIJA]
Zakaj si Bog želi človeške bližine? [RAZLAGA EVANGELIJA]
Prvo berilo: Gospod je edini Bog v nebesih in na zemlji, 5 Mz 4,32–34.39–40; Ps 33;
drugo berilo: Prejeli smo duha posinovljenja, Rim 8,14–17
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,16–20)
Tisti čas se je enajst učencev odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
Video razlaga za otroke
Kaj naj delajo učenci
Piše: Simon Potnik
Kakšen je tvoj odnos do Boga? Kako se razumeta? Kako blizu sta si? In kdo ti je še tako blizu kot Bog? Lahko razpredamo na dolgo in široko, zakaj si želimo biti blizu Boga. Morda na to bližino pomislimo v stiski, bolezni, osamljenosti, ko se o čem pomembnem odločamo, v iskanju ljubezni. Lahko bi rekli, da je to logično, toda zakaj si Bog želi človeške bližine? Priznajmo si: še svet me ne potrebuje. Morda sem v kakšnem krogu pomemben, morda imam prijatelje, družino in ljubim in sem ljubljen. Toda to traja, in ker traja, se bo končalo. Kmalu bo tudi na mojem grobu plevel, potem bo zbledel napis in prej, kot si misliš, bom morda le še omenjen. Ne verjameš? Kdaj si nazadnje pomislil na pradedka in prababico? Katera barva jima je bila všeč? Kakšna načela sta imela? Sanja se ti ne! Bogu pa ni le mar zate, on te ljubi.
Ko se Jezus pred vnebohodom poslavlja, učencem daje več kot navodila in poslanstvo. Daje jim delež pri Očetu, pri sebi in pri Svetem Duhu. Beremo, da so se učenci Jezusu poklonili do tal, nekateri pa so dvomili. In ta dvom učenci zvesto ohranjamo. Kakšen dvom? Da je to, kar govori, resnica? Da so se prerokbe o njem v polnosti uresničile? Da je Jezus res Bog? Dvom ostaja, lahko pa se z njim soočimo: Jezus nas potaplja v Sveto Trojico, v njihovo logiko, v deleženje njihovega bivanja. To ne bo spremenilo zakonitosti tega življenja, še vedno se bomo soočali z žejo in lakoto, z lenobo in hrepenenji, toda smer bo jasna: »da bomo z njim tudi poveličani«. Koraki v tej smeri pa so naše življenjsko vodilo.
Bog nam naroča, da morajo naši pogovori, srečevanja, celotno življenje Cerkve rojevati nove učence, ki postajajo novi pričevalci.
Navodila Vstalega
Navodila Vstalega njegovi binkoštni Cerkvi, naj sprejmejo besedo in jo delijo naprej, so največja prioriteta Cerkve, saj jo govori najvišja avtoriteta – Bog, ki nas ljubi in se je za nas daroval. Pošilja nas, dobesedno, da gremo do drugih. To še gre. Zatakne pa se nam že pri programu. Naš kurikulum vsebuje bodisi druženja, kateheze, romanja, liturgijo, ne dela pa učencev. On pa nam naroča, da morajo naši pogovori, srečevanja, celotno življenje Cerkve rojevati nove učence, ki postajajo novi pričevalci. Krstu, ki je izpoved vere, sledi poučevanje in življenje po zapovedih in navodilih, ne pa obrnjeno.
Učenci naj delajo to, kar so videli, povedo, kar so slišali, dajo naprej, kar so dobili. Ko govorimo žejnim o živi vodi, naj od nas teče, ko govorimo o toploti premraženim, naj v naši sredi začutijo toplino dobrodošlice, ko kličemo resnico v temo laži, sami ne moremo stati v somraku. Kakšno poslanstvo! To nas presega, Gospod. In se zasliši refren, ki zapolni vse vrzeli dvomov, nemoči, ustrahovanj in teme: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.