Matej Gnidovec – 8 let duhovništva

Matej Gnidovec je župnik v Leskovcu pri Krškem. FOTO: Jože Potrpin

Še vedno spoznavam lepoto te službe, s katero pridejo tudi odgovornosti. Velikokrat se soočam tudi z razočaranji ... In ravno takrat je še posebej nujno, da sklenem roke in še bolj molim. Biti duhovnik je posebna milost. Ob ljudeh si v vseh trenutkih življenja: ob krstu, ob katehezi, ko otroke pripravljam na zakramenta svete evharistije in birme, ob poroki, v starosti in bolezni, ko jih obhajam in jim podelim zakrament bolniškega maziljenja, in tudi v najtežjih trenutkih slovesa. Lepo je biti Kristusov duhovnik in ljudem prinašati milosti.

Ivan Šumljak – 12 let duhovništva

Ivan Šumljak je župnik v Brežicah. FOTO: Tatjana Splichal

Še sem rad duhovnik, ker lahko sodelujem z Bogom in ljudmi. Ljudem s pomočjo zakramentov prenesem tisto, kar je Božjega. Najbolj me gane, ko vidim, da se je človeka Gospod dotaknil, ko vidim kako solzico v očeh, nasmeh na obrazu, srečo v srcu. Ko vidim, da je človek s svojim življenjem odgovoril na to, kar mu je Bog podaril, to tudi navdihuje moje novomašno geslo: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13).

Tomaž Šojč – 15 let duhovništva

Tomaž Šojč upravlja župnije v Brestanici, Senovem in Koprivnici. FOTO: Tatjana Splichal

Župnik sem še posebej rad, ko vidim, da so ljudje zadovoljni. Prinašam jim upanje, tudi v težkih trenutkih. Ljudem sem lahko blizu. Lahko rečem, da imamo duhovniki poseben privilegij od Jezusa, da ljudem prinašamo zakramente, ta sveta znamenja, ki človeka vedno znova dvigujejo.

Vlado Leskovar – 27 let duhovništva

Vlado Leskovar je župnik v Dobovi, na Bizeljskem in v Kapelah. FOTO: Lea Babič

Zelo rad sem duhovnik. V prvi vrsti sem izbral poklic duhovnika, ker želim prinašati ljudem veselje. Predvsem veselje evangelija. Središče duhovniške službe je obhajanje evharistije in molitev. Iz globokega osebnega odnosa z Gospodom more duhovnik služiti sočloveku in Cerkvi ter ljudem podeljevati zakramente.

Silvester Fabijan – 28 let duhovništva

Silvester Fabijan je župnik na Raki. FOTO: Osebni arhiv

Klic v duhovniško službo sem začutil v rani mladosti, zanj pa sem se odločil šele po končanem prvem letniku Pravne fakultete v Ljubljani. Preprosto sem prepoznal, da me Gospod kliče v duhovniško službo, in spoznal, da bom tako lahko naredil največ dobrega. Rad sem duhovnik, ker čutim, da po meni Gospod v življenju mnogih ljudi dela velike stvari. Delo z ljudmi je lahko naporno, je pa tudi osrečujoče.

Ludvik Žagar – 44 let duhovništva

Ludvik Žagar je župnik na Veliki Dolini. FOTO: Osebni arhiv

Za duhovniški poklic sem se odločil že takoj po končani osnovni šoli, saj se je v meni prebudila želja, da bi v življenju rad storil nekaj dobrega. To pa bi lahko najbolje uresničil kot duhovnik, ki ljudem prinaša veselo oznanilo – evangelij. In tudi danes po vseh letih duhovništva lahko mirno rečem, da je bila odločitev prava in bi se ob ponovnem vprašanju, kaj želim postati v življenju, spet odločil za ta poklic. Biti duhovnik je milost, je Božji dar, ki si ga nisem z ničimer sam zaslužil, ampak se je Bog sklonil k meni in me poklical, ker je verjetno presodil, da je moja duša pripravljena to sprejeti. In ker čutim, da me Bog vseskozi podpira v tej odločitvi, sem rad duhovnik.

Marko Burger – 54 let duhovništva

Marko Burger je župnik na Velikem Trnu. FOTO: Jože Potrpin

Rad sem duhovnik. V tem poklicu si vedno med ljudmi. So trenutki veselja in radosti, zlasti ko se delijo zakramenti, krst, obhajilo, birma, poroke. So pa tudi težki trenutki, srečujem se z ljudmi, ko trpijo v boleznih ali drugih življenjskih preizkušnjah. Večkrat so mi posamezniki povedali, kakšno tolažbo so prejeli v trenutkih, ko so bili na tleh, in katera moja beseda jih je potolažila. Pridejo pa tudi trenutki malodušja in nemoči. Tudi to je delež duhovniške službe in poleg hvale je treba sprejeti tudi grajo. Hudega ne vračati s hudim, temveč povrniti z dobrim. Če te Bog kliče, se temu klicu ne moreš upreti, in večkrat sem pomislil, ali bi bil srečen, če bi si izbral drug poklic.

Alfonz Grojzdek – 64 let duhovništva

Alfonz Grojzdek je župnik v Krškem. FOTO: Jože Potrpin

Rad sem duhovnik, ker sem vedno rad učil otroke, mladino, katehumene. In to delam tudi še sedaj pri devetdesetih letih. Pri zadnji prestavitvi sem prosil škofa, naj me pusti, da bom umrl na župniji kot župnik, in škof me je uslišal. Rad sem bil vedno župnik na vsaki župniji in živel med ljudmi in skupaj s farani, a tudi z drugače mislečimi. Vesel sem tudi, da lahko živim skupaj s sosednjim župnikom in tako uresničujem smernico zadnjega koncila o skupnem življenju duhovnikov.

Prispevek je bil najprej objavljen v novomašni številki tednika Družina (26–27/2024).