Misel na smrt odrivamo, tajimo, jo skrivamo, nanjo skušamo pozabiti. Pod vplivom mita o večni mladosti hoče zahodni človek v polnosti živeti »tukaj in zdaj«.

Njegov ideal je na naslovnicah vseh reklam zavit v lepega mladeniča ali brhko mladenko, je vitek, mlad, brez gub, uspešen na vseh področjih, vse radosti življenja uživa v polnosti, ne pozna ne trpljenja, ne bolezni, ne staranja. Zamrznjena slika mladostništva brez konca. A ta slika se prej ali slej sesuje sama vase. Kaj pa potem?

Soočiti se s smrtjo in najti notranji mir

Templji dobrega počutja in estetske kirurgije skrbijo za ohranjanje mita večne mladosti. A vonj po smrti je zasmradil to iluzijo in starodavne besede »prah si in v prah se povrneš« so postale dih jemajoča resničnost.

Novi koronavirus nas je pahnil v položaj, kakršnega kot človeštvo še nismo doživeli. Še hujša od tega pa je epidemija strahu.

A ne glede na epidemijo je smrt nekaj, čemur se ne moremo izogniti. Nevidni virus nas je le učinkoviteje prisilil, da se soočimo s svojimi strahovi, s svojo ranljivostjo in minljivostjo.

Vera bi nam morala pri tem pomagati. Pa nam res? V sodobni družbi smo jo potisnili na stran, kot smo ob rob zavednega potisnili tudi smrt samo. Ali ima Cerkev kakšno sporočilo za tega »prašnega« človeka? Premore novega duha z vonjem evangelija?

Knjiga Zakaj se tako bojimo smrti? nazorno in utemeljeno prikaže mehanizme, ki se jim podrejajo naša čustva. Hkrati pa nam dviguje pogled k tistemu, kar je pomembno za negovanje duševnega in srčnega miru.

Linda Jarosch: Rada se imam, kakršna sem

Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod knjige Linde Jarosch (sestre p. Anselma Grüna in avtorice knjig, ki jih imamo že v slovenskem prevodu Kraljica in divja ženska, Od jutri nosim rdečo, Vidim se v tebi) Rada se imam, kakršna sem.

Naš svet je drugačen, kot je bil svet Marije Magdalene. Pa vendar se vse kdaj ujamemo v občutek utesnjenosti, ko ne znamo ali ne upamo izživeti svojih zmožnosti in sanj. Ko nas dušijo notranji demoni, ko ne čutimo dovolj ljubezni in dvomimo o svoji vrednosti ...

Tako kot je vse to presegla ona, lahko po njenem zgledu na pot srčnosti in topline stopijo tudi današnje ženske. Morda celo v rdeči obleki, svetlečih čevljih in s kozarcem šampanjca v rokah.

Ljubezen do sebe je za mnoge ženske v resnici nepojmljiva. Osredinjajo se na svoje pomanjkljivosti in se vztrajno primerjajo z drugimi, domnevno boljšimi vzorniki. Od drugih si želijo priznanja, srčnosti in sprejetosti, vendar pogosto čakajo zaman.

Na pot srčnosti in topline v visokih petah ali udobnih copatih

Linda Jarosch je ob zgledu Marije Magdalene osvetlila pot, ki vodi do svobode v razmišljanju in s tem tudi v življenju. Že v biblijskih časih je šlo preprosto za to, da se otresemo nekaterih miselnih vzorcev, zapustimo staro življenje in si dovolimo živeti vse svoje zmožnosti.

V prvem delu avtorica pomaga poimenovati ženske notranje demone. Katera prepričanja iz preteklosti danes oblikujejo njihove odzive in ravnanja? Zakaj se počutijo ranjene, manjvredne, krive in nezadovoljne? Zakaj znajo biti včasih zavistne in strupene?

V nadaljevanju jih spomni, kaj je tisto, kar v resnici zdravi, kako jih lahko naklonjenost, sprejetost in sočutje osvobodijo kompleksov, notranjih zapovedi in ujetosti v vlogo žrtve.

Iz starih vzorcev lahko izstopijo le z radikalnim obratom na novo pot. Zanj vsaka od žensk v sebi nosi moč, ki jo je Marija Magdalena v sebi odkrila na vstajenjsko jutro pred dva tisoč leti.

Linda Jarosch Vir: splet