S Škofije Murska Sobota so ob začetku novega leta sporočili, da je bilo dosedanjemu župniku v Veliki Polani Borisu Tibautu, ki se je s prvim dnem novega leta odpovedal župniji, dodeljeno sobotno leto za počitek, duhovno razločevanje in študij. Za dodatna pojasnila o tem, zakaj in kdo se lahko odloči za sobotno leto ter koliko časa traja, smo se obrnili na cerkvenega pravnika in župnika dr. Mateja Pavliča.

Kaj v cerkvenem smislu pomeni izraz »sobotno leto«? Od kod izhaja? Ali to obdobje, kot nakazuje že sam izraz, traja točno eno leto?

Izraz »sobotno leto« je prvotno povezano z Božjim naročilom v Mojzesovih knjigah (npr. 5 Mz 15), naj v Izraelu vsako sedmo leto odpustijo dolgove revnim in osvobodijo sužnje. Gre za neke vrste »reset«, obnovitev prvotnih odnosov med ljudmi in ustvarjanje novih možnosti za pravičnejše življenje. Danes gre pri sobotnem letu bolj za čas, ko nekdo prekine z dotedanjimi obveznostmi in službo, izstopi iz vsakdanje rutine, premisli o svojih prioritetah in skuša zbrati moči za naprej. To velja za različne poklice, še posebej denimo za univerzitetne profesorje. V Cerkvi Zakonik cerkvenega prava tega termina sicer ne pozna, a ga omogoča vsebinsko. Tako naj bi škof duhovnikom »posvečal posebno skrb« (kan. 384), na razpolago naj bi imeli dovolj časa za počitek in duhovne vaje (kan. 533). Trajanje »sobotnega leta« je odvisno od potreb posameznika, seveda pa se ne more vleči v nedogled.

Dr. Matej Pavlič o sobotnem letu: »V nekaterih službah, predvsem intelektualno napornih, je sobotno leto redni del poklicne poti.« FOTO: Radio Vatikan

Ali se za sobotno leto lahko odločijo le duhovniki ali tudi drugi »služabniki« Cerkve?

Za to obliko trenutnega izstopa iz vsakdanjih obveznosti bi se lahko odločil kdor koli v Cerkvi, npr. organist, katehistinja, član te ali one skupine. Posebnih pravil ni, le nekaj posluha za človeka je potrebnega. Bolj določen in urejen je čas »sobotnega leta« za redovnike, ki se imenuje »eksklavstracija«. Redovnice in redovniki so zavezani življenju v skupnosti, zato za bivanje izve nje potrebujejo posebno dovoljenje, to je tudi časovno natančno zamejeno.

Kateri so glavni razlogi duhovnikov, da se odločijo za sobotno leto?

V nekaterih službah, predvsem intelektualno napornih, je sobotno leto redni del poklicne poti. Omenil sem že visokošolske docente. Nekajmesečni odmik iz običajnega okolja jim omogoči osvežitev in nabiranje novih idej. Tudi pri duhovnikih tak odmik ne bi bil nič slabega. Žal pa v praksi pride do njega predvsem takrat, ko nek duhovnik pride na rob svojih moči, zboli, pade v krizo ali se spre s predstojniki.

Katerim vidikom se duhovniki v času trajanja sobotnega leta posvetijo? Kje bivajo v tem obdobju?

Kot pri Mojzesu, naj bi v tem času prišlo do novega začetka, osvežitve, okrepitve. Morda tudi razčiščenja v odnosih, jasnejšega spoznanja o svoji nadaljnji poti. Splošnega pravila, kaj naj človek v tem času počne, ni. Seveda bo kot duhovnik maševal, več molil, šel na temeljitejše duhovne vaje, če je treba tudi na zdravljenje. Bivališče si izbere po dogovoru s svojim škofom.

V tem času naj bi prišlo do novega začetka, osvežitve, okrepitve. (dr. Matej Pavlič)

V naših škofijah žal nimamo vzpostavljenih stalnih vzvodov pomoči v takih primerih, zato se težave rešuje za vsak primer posebej. Z veliko dobre volje sicer, a pogosto tudi nerodno in neučinkovito. Sam bi si želel, da bi v okviru Slovenske škofovske konference vzpostavili nek stalen center za psihološko pomoč duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem. In da bi vsak duhovnik imel zaupne prijatelje ali duhovnega spremljevalca, s katerim se lahko pogovarja tudi o svojih stiskah.

Ali je duhovnik, ki se odloči za sobotno leto, deležen duhovnega spremstva?

Lepo vprašanje! Zastaviti ga je treba predvsem takemu duhovniku, nato tudi njegovemu škofu. Podobno kot o psihološki podpori, zdravstveni skrbi, gmotnih pogojih …

Kaj se zgodi z župnijo v času odsotnosti domačega župnika, ki se odloči za sobotno leto? 

Za sedaj škof še lahko poskrbi, da župnijo v takem primeru prevzame v upravo drug duhovnik, npr. sosednji župnik. Če se je ob odhodu župnik župniji odpovedal, bo po zaključku odsotnosti najbrž šel na drugo župnijo, sicer se lahko vrne v prejšnjo. Vsak odhod, ki se zgodi izven datumov rednih prestavitev, je za župnijo stresen dogodek, a včasih je to potrebno.

Sam bi si želel, da bi v okviru Slovenske škofovske konference vzpostavili nek stalen center za psihološko pomoč duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem. (dr. Matej Pavlič)

Ali v času sobotnega leta duhovniki sodelujejo pri cerkvenih in pastoralnih dejavnostih?

Duhovništvo ni služba, je poslanstvo. Zato bo duhovnik, če je le mogoče, izvrševal svoje poslanstvo tudi takrat, ko nima točno določenega delovnega mesta v škofiji. Seveda je pri tem dosledno zavezan dogovoru s škofom oziroma njegovimi navodili.

Kako pogosto se v Sloveniji duhovniki in redovniki odločajo za sobotno leto?

Premalo pogosto. Med škofijskimi duhovniki je to bolj izjema kot pravilo. Morda bi kazalo razmisliti o čem bolj sistematičnem. Eden od predlogov za poživitev dejavnosti v Papeškem slovenskem zavodu v Rimu je bil na primer nekajmesečno »sobotno leto« za oddih in nadaljnjo formacijo duhovnikov. Zaenkrat je ostalo samo pri ideji. Pri redovnikih in redovnicah je, kolikor mi je znano, tega nekaj več.