Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Se ti kdaj zdi, da Božje zapovedi iz Božjih ust zvenijo precej samovšečno? Tako nekako, kot bi Bog rekel: »Tvoja glavna naloga je, da mi kar naprej govoriš, kako čudovit in veličasten sem. Niti ne pomisli, da bi rekel kaj grdega o meni! Hočem, da se ljudje vsaj enkrat na teden zberete in tudi drugim govorite, kako me obožujete. In še nekaj … Vse, kar je zabavno, je prepovedano!«

Vse, kar je zabavno, je prepovedano!

Če razmišljaš na tak način, Bog zares izpade kot nekdo, ki mu je mar le zase in za svoj ugled. In takšno razmišljanje – da Bogu v resnici ni mar za nas, če pa mu je, je to zato, ker od nas nekaj hoče – je glavni razlog, da ga ljudje ne sprejmemo.

Daj Bogu drugo priložnost

Ampak poskusi dati Bogu priložnost in razmišljaj še z druge strani. Da Bog v resnici želi človeku dobro in da je cilj vseh njegovih zapovedi samo to, da bi ljudje živeli bolje in bolj polno. V tem primeru bi njegove zapovedi zvenele nekako tako: »Pokazal sem ti, da te imam rad in ti želim dobro. Veliko ljudi in stvari se bori za tvojo pozornost, ampak samo pri meni boš vedno na varnem. Pazi, kako vodiš svoje misli in besede, ker bodo te vodile tvoja dejanja. Vesel bom, če se vsaj enkrat na teden oglasiš pri meni, ker bi te rad spomnil, da te imam rad in sem ti vedno na voljo. In še nekaj … tudi druge ljudi imam rad, zato pazi nanje.« To zveni malo drugače, kajne?

Ti ali Bog?

Ljudje smo ranjeni. Prav gotovo se nam je vsaj enkrat zgodilo nekaj, ob čemer smo ugotovili, da se stvari ne iztečejo vedno dobro za nas – da je svet lahko nevaren kraj in da življenje pogosto zaboli. Zato se poskušamo zaščititi in delamo vse, da bi se počutili varno. Iščemo nekaj, kar bi nam dalo gotovost, da bo z nami vse v redu, da ne bomo ostali sami in zapuščeni.

Iščemo nekaj, kar bi nam dalo gotovost, da bo z nami vse v redu, da ne bomo ostali sami in zapuščeni.

Kadar dovolimo, da ti občutki vodijo naše življenje in mislimo, da si moramo sami izboriti svojo vrednost in svoje mesto pod soncem, goljufamo za ocene v šoli, da bi se počutili sposobne in si zagotovili lažjo pot naprej, svoje mnenje prilagajamo drugim, da bi bili sprejeti v družbi in imeli občutek, da je nekomu mar za nas, kar naprej ždimo na telefonih, da se nam ne bi bilo treba soočiti z resničnim življenjem, ki je pogosto neprijetno …

Zakaj pišem vse to v članku o veri v enega Boga? Pravzaprav je precej preprosto. Na prvem mestu tvojega življenja je lahko le ena stvar. Ali bo to Bog ali pa ti sam. In le eden od vaju si v resnici želi, kar je dobro zate. In to nisi ti, če smem namigniti … ;) Če na prvo mesto svojega življenja ne postaviš Boga, se bo tam izmenjevalo vse, kar bo pritegnilo tvojo pozornost.

Če na prvo mesto svojega življenja ne postaviš Boga, se bo tam izmenjevalo vse, kar bo pritegnilo tvojo pozornost.

Vem, da je Bogu težko zaupati. Vem, da je včasih težko verjeti, da obstaja in da mu je mar zate. In vem, da je včasih presneto težko verjeti, da te ima rad ob vsem, kar dopušča v tvojem življenju. Vem pa tudi, da človeško srce ni zanesljivo. Vem, da nas pogosto zavedejo stvari, ki so videti prijetne in zanimive, na koncu pa nas pustijo prazne in same. Zaupaj svoje življenje v zanesljive Božje roke. Veruj v enega Boga.

Izziv:

• Ob svojo mizo prilepi listek ali pa za ozadje telefona nastavi Božjo besedo, ki te bo spominjala, da lahko zaupaš Bogu. Predlagam odlomke: Jer 1,8; Ps 23,4; Ps 31,15.
• V molitvi prosi Boga, naj ti pokaže, da te ima rad, in bodi pozoren na njegove odgovore.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (6/2023). Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.