S predlogom Zakona o spremembi Zakona o verski svobodi, s katerim Ministrstvo za kulturo zvišuje višino nadomestila za plačilo prispevkov verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 % na 60 % povprečne plače in hkrati ukinja Uredbo o 100-odstotnem kritju prispevkov, torej bi se po tem predlogu kritje prispevkov realno zmanjšalo.

Do leta 2012 je Zakon o verski svobodi (ZVS) določal, da krije država verskim uslužbencem 60 % socialnih prispevkov povprečne plače, leta 2012 pa so poslanci z Zakonom za uravnoteženje javnih financ višino kritja prispevkov znižali na 48 %. Lanskega maja je prejšnja vlada z uredbo višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 %.

Predlagatelj sprememb je Ministrstvo za kulturo

Letošnjega marca pa je Ministrstvo za kulturo poslalo v javno razpravo predlog sprememb zakona, vsebinsko enak predlogu, ki ga je aprila ponovno poslala v javno obravnavo, po njem pa bi se nadomestilo za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 48 % zvišalo na 60 %, istočasno pa bi se ukinila vladna uredba o 100-odstotnem kritju socialnih prispevkov, torej se bo delež državnega kritja z zdajšnjih 100 % znižal na 60 %.

S 472,05 € na 283,23 €

Na Ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da namenska državna finančna pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev Cerkva in drugih verskih skupnosti trenutno znaša 472,05 € na osebo in se izplačuje 764 zavarovancem na podlagi trenutno veljavne Uredbe, od tega je 727 upravičencev iz Katoliške cerkve. S predlagano spremembo bo pomoč znašala 283,23 € na osebo, torej se bo realno zmanjšala za 40 %. Na ta račun bi državni proračun letno prihranil 1.732.218 €.

Pripombe podalo 8 verskih skupnosti

Pripombe na predlog novele zakona je v javni obravnavi podalo tudi 8 registriranih Cerkva ali drugih verskih skupnosti: Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji, Evangelijska krščanska cerkev, Evangelijska binkoštna cerkev, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Univerzalno življenje, Upasana, Verska skupnost enakih možnosti VSEM in Katoliška cerkev, po mnenju katere bi predlog, pripravljen brez predhodnega dialoga z verskimi skupnostmi, pomenil znižanje že pridobljenih pravic.

Na SŠK menimo, da bi bilo pravično, da bi bili socialni prispevki verskih uslužbencev še naprej kriti v celoti, in sicer neposredno na podlagi določbe zakona, ustavno in zakonito, enakopravno za vse registrirane cerkve in druge verske skupnosti v Sloveniji. (SŠK)

Negativno mnenje SŠK

V imenu Katoliške cerkve je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) v dopisu ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko 20. marca letos podala negativno mnenje na predlog zakona glede spremembe dejanske višine osnove za državno finančno pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti s 100 % na 60 %.

Dosedanja Uredba zakonito uredila delež državne pomoči

Po mnenju SŠK je dosedanja Uredba povsem zakonito uredila delež državne pomoči skladno s 27. členom ZVS, saj je po njenem ena glavnih lastnosti podzakonskih predpisov, da določajo ravno način izvrševanja, kar je tudi predmet urejanja Uredbe. V SŠK menijo, da obstoječa ureditev z določilom minimalnega deleža višine osnove za državno finančno pomoč predstavlja zakonodajni okvir, ki ga je mogoče in treba konkretizirati na podzakonski ravni, kot to velja za Uredbo, in da lahko država glede na različne okoliščine določi tudi višji delež osnove za državno finančno pomoč.

Ustavnosodna presoja ZVS

Sklicujejo se na ustavnosodno presojo ZVS oziroma odločbo, v kateri se je Ustavno sodišče odločilo, da ne bo presojalo ustavnosti celotnega obravnavanega 1. odstavka 27. člena ZVS, temveč le njegovega zadnjega stavka, ki je bil razveljavljen. Poudarjajo, a v slovenskem pravnem redu več uredb z različnih področij na podlagi zakonov podrobneje ureja (konkretizira) različne vrste pomoči oziroma državne prejemke.

Predlagane spremembe bistveno poslabšujejo socialni položaj verskih uslužbencev in odstopajo od primerjalnopravne ureditve drugih evropskih držav. (SŠK)

Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture

S področja Ministrstva za kulturo tako v SŠK opozarjajo na Uredbo o republiških priznavalninah na področju kulture, ki podrobneje ureja tudi višino republiške priznavalnine, ki je splošno opredeljena v 24. in 90. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pri čemer je ministrstvo samo pojasnilo, da v primerjalnopravni ureditvi, najbližji slovenski, denimo na Slovaškem, »klasifikacijo in raven teh plač ureja vladna uredba«.

Zadoščala bi že sprememba Uredbe

Katoliška cerkev torej nasprotuje 3. členu predloga zakona, ki v prehodni in končni določbi predvideva prenehanje veljavnosti Uredbe, in opozarja na neustreznost obrazložitve predloga zakona, ki se nanj nanaša. V SŠK menijo, da je predlog zakona nepotreben in da bi zadoščala že sprememba Uredbe.

Pomanjkanje dialoga s SŠK

Katoliška cerkev je v odzivu navedla tudi zaskrbljenost nad nameni predlagatelja zaradi pomanjkanja dialoga s SŠK kot subjektom, na katerega se ureditev nanaša, pred začetkom javne obravnave, kar po njenem pomeni neizvajanje 2. odstavka 14. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, po katerem si bosta obe strani prizadevali obravnavati vsa odprta vprašanja, ki niso predmet tega sporazuma, z namenom njihove sporazumne rešitve.

V nasprotju z dobrimi odnosi v demokratični družbi

V Katoliški cerkvi ravno tako menijo, da se predlog zakona nanaša zlasti nanjo kot sodelujočo versko skupnost, ki pa o predlogu zakona ni bila pravočasno obveščena in zato ni imela možnosti sodelovanja v postopku predlaganih sprememb obstoječe ureditve, kar po njenem mnenju nasprotuje dobrim odnosom v demokratični družbi.

SŠK: Dolgoročno to pomeni nižje pokojnine in šibkejšo socialno varnost verskih uslužbencev

Za odziv smo se na spletni Družini obrnili tudi na Slovensko škofovsko konferenco (SŠK), v imenu katere je odgovoril njen novi tiskovni predstavnik dr. Gabriel Kavčič.

Kaj bi uvedba predlaganih sprememb konkretno pomenila enemu verskemu uslužbencu?

Kratkoročno uvedba predlaganih sprememb pomeni nižje prispevke za socialno varnost verskih uslužbencev, dolgoročno pa nižje pokojnine in šibkejšo socialno varnost verskih uslužbencev na stara leta ter večje tveganje za revščino.

V zakonodajnem predlogu se namreč znižuje višina finančne pomoči za pokritje prispevkov za socialno varnost za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje verskih uslužbencev od osnove 100 odstotkov povprečne plače na 60 odstotkov. Hkrati pa bi ob uveljavitvi prenehala veljati Uredba (Uradni list RS, št. 65/22), kar bi pomenilo, da bodo socialni prispevki verskih uslužbencev dejansko kriti le 60 % od zdajšnje osnove.

Konkretno to pomeni, da sedaj prispevki znašajo 466,18 €, po novem pa bo pomoč znašala 279,71 € (številke se spreminjajo na tromesečni ravni).

Predlagane spremembe bistveno poslabšujejo socialni položaj verskih uslužbencev in odstopajo od primerjalnopravne ureditve drugih evropskih držav.

Duhovniki ter redovnice in redovniki v Sloveniji ne prejemajo plače, ampak samo prostovoljne darove vernikov. Od tega je odvisen njihov materialni položaj in socialna varnost, zato je državna pomoč zelo pomembna, predvsem glede na splošnokoristno dejavnost, ki jo verski delavci opravljajo v slovenski družbi. 

Kakšno je stališče SŠK do predlaganih sprememb in katere so glavne pripombe nanje?

Slovenska škofovska konferenca je zaskrbljena glede dejanskega namena predloga, saj Ministrstvo za kulturo glede tega vprašanja ni vodilo dialoga, kar nasprotuje dobrim odnosom v demokratični družbi.

Konkretno glede pomoči za pokritje prispevkov za socialno varnost pa menimo, da gre za državno podporo za delo verskih uslužbencev na področju ohranjanja slovenske kulturne dediščine, družbenokoristnega dela na socialnem in karitativnem področju ter za uresničevanje temeljne človekove pravice svobode veroizpovedi.

Na SŠK smo mnenja, da bi bilo pravično, da bi bili socialni prispevki verskih uslužbencev še naprej kriti v celoti, in sicer neposredno na podlagi določbe zakona, ustavno in zakonito, enakopravno za vse registrirane cerkve in druge verske skupnosti v Sloveniji.

V čem je sploh potreba za predlagane spremembe oz. zakaj je dosedanji Zakon o verski svobodi potreben sprememb?

Na to vprašanje lahko odgovori le predlagatelj sprememb Zakona o verski svobodi.

Ministrstvo zavrnilo vse pripombe kot neupravičene

Na ministrstvu so vse pripombe verskih skupnosti v prvi javni obravnavi, vključno s pripombami Katoliške cerkve, zavrnili kot neupravičene. Na pripombo SŠK, da se predlog zakona nanaša zlasti na Katoliško cerkev, predlagatelj odgovarja, da se predlog nanaša na vse Cerkve in druge verske skupnosti, ki so ali bodo skladno s 27. in 33. členom ZVS upravičene do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost.

Argumenti ministrstva

Na nasprotovanje Katoliške cerkve 3. členu predloga zakona, ki predvideva prenehanje veljavnosti Uredbe, ministrstvo odgovarja, da je eden od ciljev predloga zakona prav določitev prenehanja veljavnosti Uredbe, ki je po njegovem v nasprotju z ZVS »zvišala višino državne pomoči in s tem ustvarila nepričakovane finančne posledice za državni proračun. Dodelitev in višina pomoči je pravica, ki mora imeti izrecno podlago v zakonu. Določitev višine plačila prispevkov je tako zakonska materija, zato se lahko ta pravica ureja zgolj z zakonom, ne pa tudi s podzakonskim predpisom.«

Status splošno koristne organizacije

Po mnenju ministrstva je Uredba v nasprotju s 27. členom ZVS tudi v delu, v katerem določa razlikovanje med verskimi skupnostmi pri vprašanju višine državne pomoči, »kar mora tudi imeti izrecno podlago v zakonu«, prav tako naj bi bila Uredba v nasprotju z ZVS tudi, ker je opredelila status splošno koristne organizacije brez pravne podlage v zakonu in na priznanje statusa vezala posebne pravice, ki bi morale biti urejene v zakonu. »Splošna koristnost verskih skupnosti po 5. členu ZVS tudi ni zakonsko opredeljena kot poseben status,« trdijo na ministrstvu.

»Modra politika bi se spreminjanja financiranja Cerkve lotila previdno«

Zanimivo: novinarka Dnevnika Ranka Ivelja, ki bi ji težko rekli odvetnica Katoliške cerkve, je pred dnevi v komentarju zapisala: »Modra politika bi se spreminjanja financiranja Cerkve lotila previdno in s političnim občutkom. Ker ne potrebuje nove fronte in ker, navsezadnje, ni lepo hoditi po ranjencih. /…/

Cerkev je lahko avtonomna le, če ji politika omogoči dolgoročno pravno in finančno stabilnost. Slovenska pa raje maha s korenčkom in palico, daje, jemlje in rine Cerkev v naročje tistih političnih sil, ki so do nje 'uvidevnejše'. /…/ Gre za odnos. Z izločanjem verskih skupnosti iz socialnega dialoga aktualna oblast sporoča, da v njihovo družbeno koristnost pravzaprav ne verjame in da načelo ločitve Cerkve od države razume v najbolj togi, izključujoči obliki. To malce preveč spominja na nekdanje čase.«