Zakaj kljub spremljanju vseh novic od jutranjih poročil do vračanja k novičarskim spletnim stranem čez dan in večernega poslušanja žolčnih razprav ostajamo na površini? O tem v zadnji številki Družine razmišlja Marjan Pogačnik.

Kadar sva se s prijateljico slišala po telefonu, je kar nekaj časa porabila za komentiranje aktualnega dogajanja. Nič več. »Odločila sem se, da bom manj spremljala novice. Raje bom vzela kakšno dobro knjigo več v roke.« Tako da laže in mirneje živi.

Presenetila me je, saj je vedno imela kaj pripomniti o žgočih temah. A jo pravzaprav razumem. Dušni mir je dragocena dobrina in treba jo je varovati. Sam ne sodim med tiste, ki bi se medijski potrošnji zlahka odpovedali, rad sem na tekočem, preveč me zanima svet okoli mene. Vendar pa takrat, ko več dni nisem v stiku s (slovenskimi) mediji, hvaležno ugotovim, da je nekaj medijske askeze name prav dobro delovalo.

Verjetno je težava v tem, da smo javnim občilom izpostavljeni ves čas: od spremljanja jutranjih poročil in vračanja k novičarskim spletnim stranem čez dan do poslušanja žolčnih razprav ob večerih. Novice se usipajo druga za drugo in jih nimamo časa kritično obdelati, med seboj povezati, »shraniti« na pravo mesto.

Celoten uvodnik preberite na:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/199ADE8611768CD2C1257B03002BF07B?OpenDocument


Foto: arhiv Družine / T. S.