Ob ustanavljanju nekaterih – sicer izredno redkih – zasebnih osnovnih šol se je v slovenskem javnem prostoru zastavilo vprašanje, ali slovenska šolska zakonodaja upravičeno razlikuje med 100-odstotnim financiranjem javnih in 85-odstotnim financiranjem zasebnih šol, ki izvajajo programe z enako javno veljavnostjo. Prav ta dilema je bila postavljena v središče okrogle mize, ki so jo v četrtek, 29. novembra, na pobudo Osnovne šola Alojzija Šuštarja priredili v Zavodu sv. Stanislava.

Direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar je uvodoma v nekaj potezah predstavil vstopanje Cerkve na šolsko področje po demokratizaciji in spremembi zakonodaje, ki je po letu 1991 dopustila ustanavljanje zasebnih šol. Po ustanovitvi štirih katoliških gimnazij in večjega števila vrtcev je bila na pobudo staršev sprejeta tudi odločitev o vstopu na osnovnošolsko področje, kjer je v okviru Zavoda sv. Stanislava leta 2008 začela s poukom prva katoliška Osnovna šola Alojzija Šuštarja. In seveda takoj trčila ob zakonsko ureditev, po kateri država za akreditirane, torej javno veljavne programe zasebnih šol namenja (le) 85 odstotkov denarja. Vprašanje javnega financiranja javno veljavnih programov zasebnih šol še vedno ostaja odprto.

»Sedanja ureditev postavlja starše, ki želimo otroke vpisati v zasebno šolo, v neenakopraven položaj, kar je neustavno. Še naprej si bomo z vsemi pravnimi sredstvi prizadevali, da bodo naši otroci enakovredni drugim. Država je dolžna poskrbeti za vsakega otroka na enak način in pod enakimi pogoji. Tu se izvaja nerazumljiva diskriminacija, ki pomeni zaostajanje Slovenije za normalno Evropo«, je na prvi šolski dan OŠ Alojzija Šuštarja septembra 2008 za Družino dejal eden izmed staršev, tedanji poslanec Nove Slovenije Anton Kokalj. Njegovo prizadevanje gre ta čas prav v tej smeri: na ustavno sodišče je naslovil pobudo za presojo ustavnosti krovnega šolskega zakona (enako je storil tudi Zavod sv. Stanislava), po katerem je osnovno šolstvo – to pa je po ustavi obvezno; ustava tudi določa, da se krije iz javnih sredstev – deležno različne obravnave samo na podlagi ustanovitelja.

O utemeljenosti take pobude, vendar tudi o njenem negotovem izidu glede na dosedanje ravnanje slovenskega ustavnega sodišča, je na okrogli mizi govoril pravnik, sicer tudi tajnik Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta Simon Umek. Po njegovih besedah je temeljni namen javnega financiranja šolstva vzpostaviti sistem dostopnega, pa tudi pluralnega šolstva, kar pa se v Sloveniji, kar dokazuje le minimalen delež zasebnih šol, ne uresničuje. Kratkoročno rešitev tega položaja vidi v prehodu na t. i. vavčerski sistem, ki bi staršem omogočal, da po lastni presoji, v skladu s pravicami, ki jim jih zagotavljajo tako ustava kot mednarodni dokumenti, izberejo najprimernejšo šolo in nato nanjo prenesejo pravico do polnega financiranja javno veljavnega programa. Seveda je takšna rešitev bolj kot z negotovo odločitvijo ustavnega sodišča povezana s spremembami šolske zakonodaje – torej je naslovljena predvsem na zakonodajalca oziroma predlagatelja zakonov, vlado.

V njenem imenu se je okrogle mize udeležil direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Alen Kofol. Kako bo ministrstvo konkretno ravnalo glede nediskriminatornega financiranja osnovnih šol? Temeljno vodilo pri tem bo, kot je dejal, spodbujanje odličnosti šol ne glede na njihovega ustanovitelja. Strah, ki ga nekateri širijo pred zasebnim šolstvom, je po njegovih besedah neupravičen: zasebna pobuda v šolski prostor, kot dokazuje tudi OŠ Alojzija Šuštarja, prinaša svežino, drugačne pristope in zdravo konkurenčnost.

Vprašanju financiranja zasebnih šol bomo pozornost namenili tudi v tiskanih izdajah Družine. Omenimo ob tem še, da bo v petek, 7. decembra, v Zavodu svetega Stanislava ob 16. uri informativni dan za starše, ki se zanimajo za vpis otroka v Osnovno šolo Alojzija Šuštarja.


Na fotografiji (z leve): dr. Roman Globokar, Alen Kofol, Simon Umek in Anton Kokalj (Foto: B. Š.)