Minilo je domala že 60 let, odkar doživljamo zelo dobro prenovo Cerkve in njenega bogoslužja, ki jo je zastavil 2. vatikanski koncil (1962–1965), a moramo reči, da ob vsej dobri volji še mnoga zelo koristna in potrebna koncilska navodila še sploh niso dosegla božjega ljudstva ali pa so bila napačno razumljena. Vaše vprašanje, gospod Jani, v katerem opisujete, kako se služba izrednega delivca obhajila izvršuje v vaši župniji, zgovorno dokazuje, da je mogoče še tako dobra navodila popolnoma napačno razumeti in izvrševati.

Cerkev je na koncilu v skrbnem presojanju znamenj časa na novo poudarila pomen skupnega ali krstnega duhovništva vseh vernikov, ki je bilo v teku zgodovine nekoliko v ozadju. To pomeni, da imajo vsi verniki v moči krsta in birme pravico in dolžnost, da pri oltarju vršijo tudi nekatere službe, ki so bile do koncilske prenove pridržane samo posvečenim osebam in tistim, ki se pripravljajo na duhovniški ali redovniški poklic. Med te službe spada tudi služba izr...