Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zakaj »izredni« delivec obhajila?

Za vas piše:
Stanislav Lipovšek
Objava: 11. 09. 2024 / 07:57
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.09.2024 / 08:06
Zakaj »izredni« delivec obhajila?
FOTO: Grega Valančič Sportida

Zakaj »izredni« delivec obhajila?

Zakaj se izrednim delivcem obhajila reče »izredni«, če pa pri nas obhajajo skoraj pogosteje kot župnik? Imamo jih kar veliko. Večkrat se zgodi, da pri maši obhajila sploh ne deli župnik, ampak samo izredni delivec. Župnik ni star ali bolan, da bi se to zdelo logično in smiselno. Kdo je prvi »primeren« za obhajanje vernikov? Koliko izrednih delivcev je smiselno imeti na župniji in kdaj naj bi ti delili obhajilo? Jani

Minilo je domala že 60 let, odkar doživljamo zelo dobro prenovo Cerkve in njenega bogoslužja, ki jo je zastavil 2. vatikanski koncil (1962–1965), a moramo reči, da ob vsej dobri volji še mnoga zelo koristna in potrebna koncilska navodila še sploh niso dosegla božjega ljudstva ali pa so bila napačno razumljena. Vaše vprašanje, gospod Jani, v katerem opisujete, kako se služba izrednega delivca obhajila izvršuje v vaši župniji, zgovorno dokazuje, da je mogoče še tako dobra navodila popolnoma napačno razumeti in izvrševati.

Cerkev je na koncilu v skrbnem presojanju znamenj časa na novo poudarila pomen skupnega ali krstnega duhovništva vseh vernikov, ki je bilo v teku zgodovine nekoliko v ozadju. To pomeni, da imajo vsi verniki v moči krsta in birme pravico in dolžnost, da pri oltarju vršijo tudi nekatere službe, ki so bile do koncilske prenove pridržane samo posvečenim osebam in tistim, ki se pripravljajo na duhovniški ali redovniški poklic. Med te službe spada tudi služba izr...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh