Za slasten začetek dneva: od ajdovih žgancev do kakavovega šmorna
Za slasten začetek dneva: od ajdovih žgancev do kakavovega šmorna
Zajtrk velja za najpomembnejši obrok dneva, a kljub temu ga več kot polovica Slovencev po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje najraje izpusti. Mojca Koman, mama petih otrok pa praktično zjutraj nikogar ne spusti od doma brez jutranjega obroka.
Za hiter zajtrk je potrebnih le 15 kratkih minut, poudarja Mojca. Nekaj več seveda še za pripravo, a kakorkoli, je to dragocen čas za prijeten začetek dne, predvsem pa za zgled. Starši, ki sami ne zajtrkujejo, bodo otroke težko prepričali, naj pred odhodom še kaj pojedo. Precej lažje je to narediti z zgledom.
Kaj je sploh primerno za zajtrk?
Zajtrk, tako kot vsak obrok, je v njihovi družini druženje. »To je najpomembnejša misel, ki jo želim poudariti. Premalo poudarka dajemo druženju za družinsko mizo,« je dejala ob predstavitvi svoje najnovejše knjige receptov Zajtrk z Mojco v Galeriji Družina. »To je vzgoja za življenje. S tem, ko vzgajamo svoje otroke, neposredno vzgajamo tudi svoje vnuke,« je dejala in podelila spomin iz otroštva, ko so na Primorskem obiskovali babico in nono, kjer je bil osrednji prostor jedilnica z veliko mizo, pri kateri so se vedno srečevali in na kateri je bila vedno kakšna hrana.
Zajtrki se tudi kulturno precej razlikujejo, medtem ko Italijani imajo brioš, Angleži klobase in fižol, Turki ocvrt krompir, a Mojca poudarja, da moramo zajtrk razumeti kot del našega jedilnika preko celega dne. »Treba je ugotoviti, kaj nam tisti dan najbolj koristi in kaj uspemo pojesti.« Če ne gre drugače, naj bo to vsaj kozarec smutija. Tudi sama, ko dan začne zelo zgodaj, sprva poje nekaj malega, vsekakor pa čez dve uri gotovo nekaj več. Bolj kot kulturne razlike, je pomemben lastni občutek, je še povedala.
Recepti, ki jim lahko dodamo košček sebe
In po čem pri Komanovih zadiši že navsezgodaj? Od tradicionalnih ajdovih žgancev z ocvirki, mlečni kaši, sladki polenti, ajdovih ali navadnih palačinkah, raznoraznih namazov z rdečim zeljem, rožiči, orehi, avokadom ali ribami, do popečene polente, bananinem narastku ali slastnem kakavovem šmornu.
Ob vsakem receptu Mojca pušča prostor, da dodajamo nekaj svojega, predloge za spremembe. »Želela sem, upam, da mi je to uspelo, ob vsakem receptu zapisati, da je to zgolj neka osnova. Sprostite se in poiščite nekaj novega in v vsak recept poskušajte dati en delček sebe.«
Poleg receptov, v knjigi najdemo tudi razne nasvete in kakšno razmišljanje. Vseeno pa se Mojca zaveda, da bo ljudi, ki že na leta opuščajo zajtrk, težko prepričala, želi pa si, da bi k zdravemu začetku dneva z obrokom nagovorila vsaj tiste, ki o tem še omahujejo.