Zajc, Kosmač, Polič, Nussdorfer
Objava:
08. 10. 2020 / 08:18
Deli:
Čas branja:
6 minut
Nazadnje Posodobljeno:
08.10.2020 / 08:41
Zajc, Kosmač, Polič, Nussdorfer
Založba Beletrina je izdala knjigo o pesniku in dramatiku Danetu Zajcu, kratke zgodbe Cirila Kosmača ter spomine igralca Radka Poliča in pravnice Vlaste Nussdorfer.
Založba Beletrina je izdala knjigo o pesniku in dramatiku Danetu Zajcu, kratke zgodbe Cirila Kosmača ter spomine igralca Radka Poliča in pravnice Vlaste Nussdorfer.
Dane Zajc Foto: SAZU
Dane Zajc (1929–2005) se je rodil v Zgornji Javoršici pri Moravčah. Bil je pesnik, dramatik, esejist, klasik slovenske in evropske književnosti. Njegov pesniški in dramski opus obsega osem izvirnih knjig pesmi ter sedem dram za odrasle. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Prešernovo in dve Grumovi nagradi ter Fulbrightovo štipendijo za priznanega umetnika.
Knjiga V besedah je poklon založbe Beletrina izjemnemu pesniku in človeku Danetu Zajcu. Uredila sta jo Jerneja Katona Zajc in Aleš Šteger. Ponuja poglobljen pregled njegovega opusa in ga skozi najznačilnejšo in najpomembnejšo Zajčevo tematiko obenem predstavlja skozi nov, celovit pogled, v besedah.
Izbrane odlomke postavlja v medsebojne dialoge, jih skuša iztrgati ustaljenim načinom interpretiranja in jih osvetljuje na novo, tudi preko relevantnih dokumentov iz časa pesnikovega življenja, pričevanj njegovih sodobnikov in nekaterih še neobjavljenih del, ki so ostala v rokopisu.
Pisatelj Ciril Kosmač
Ciril Kosmač (1910–1980), se je rodil na Slapu ob Idrijci. Kot sodelavec organizacije TIGR je prestal več fašističnih ječ in bil najmlajši obtoženec na prvem tržaškem procesu leta 1930. Zatem se je strogemu policijskemu nadzoru v domači vasi ognil z nočnim begom čez rapalsko mejo v Jugoslavijo.
Novele, članke in pričevanja o fašističnem nasilju je objavljal v časopisih in revijah. Med drugo svetovno vojno je iz Pariza pred prihodom nemške vojske odkolesaril v Marseille, od tam je prek Španije in Portugalske odpotoval v London. Leta 1944 se je pridružil partizanom. V »osvobojeno« Ljubljano je prikorakal kot glavni urednik komunističnega časopisa Slovenski poročevalec. Urejal je revijo Tovariš, bil dramaturg pri Triglav filmu in kasneje svobodni književnik.
Bil je akademik, predsednik Društva slovenskih pisateljev in Zveze književnikov Jugoslavije, kot mojstru pisane in govorjene besede mu ni manjkalo ne bralcev ne poslušalcev. Med klasike so ga dvignili Pomladni dan, Balada o trobenti in oblaku, Tantadruj.
Lovim pomladni veter
V letu dvojnega jubileja, ob 110. obletnici rojstva Cirila Kosmača in 40. obletnici smrti, so pod naslovom Lovim pomladni veter pot med platnice prvič našla njegova besedila, doslej znana le redkim: od mladostnih, a za fanta v zgodnjih dvajsetih letih zrelih novel z opisi grenkih, tudi hudih izkušenj, do izbrušenih, v orumenele časopise in revije ujetih zgodb.
Mojstra slovenske besede je 20. stoletje prece premetavalo. Sledimo pisateljevemu pričevanju iz prve roke: o tigrovskem uporu, fašističnih ječah, begunskih letih po Sloveniji in Evropi, partizanjenju ...
Knjiga, ki sta jo sestavila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej, se bere kot avtobiografija trdoživega naroda. Za Kosmača je bilo pisanje v slovenščini dejanje upora. Nad žuborečo reko njegovih besed še zmeraj veje pomladni veter upanja.
Biografski roman o življenju igralca Radka Poliča
Založba Beletrina je pod naslovom Rac izdala knjigo o življenjski zgodbi gledališkega igralca Radka Poliča, ki je leta 2007 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Odstira spomine na njegovo življenje in ustvarjalno pot.
Knjiga, ki jo je po intenzivnih pogovorih z Racem napisala dramaturginja in publicistka Petra Pogorevc, je napisana v prvi osebi ednine. Bogatita jo pristen humor in sočen jezik, oba značilna za tega igralca. Brez zadržkov govori o sebi in o stvareh, ki so ga v življenju doletele, pa naj gre za anekdote iz gledališkega sveta ali za tragične dogodke, ki so ga ranili in zaznamovali.
Pripoved mu sledi v otroštvo, pojasni njegovo vseživljenjsko povezanost s starši in bratoma ter obudi spomine na tri zakone, predstavi pa tudi njegovo pojmovanje lepega in težkega igralskega poklica. In kot beremo v knjigi: »Igra ni to, kar počneš, ampak to, kar si.«
Avtorica knjige Petra Pogorevc (1972) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1993 in 2007 je delovala kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, leta 2007 pa se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL. Leta 2017 se je vpisala na doktorski študij na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na AGRFT v Ljubljani.
Spomini pravnice Vlaste Nussdorfer
Vlasta Nussdorfer (1954) je pravnica, ki je prehodila pot od pripravnice do namestnice tožilca, okrožne, višje in vrhovne državne tožilke. Šest let je bila predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije in ustanoviteljica Belega obroča Slovenije, ki mu je predsedovala do februarja 2013, ko je postala varuhinja človekovih pravic.
Napisala je deset knjig, izkupiček pa je namenila dobrodelnosti. Bila je predsednica Kluba Janinih Slovenk, prejemnica številnih nagrad, ambasadorka projektov in ustanoviteljica dveh skladov: Plamen dobrote in Hipokrat. Zadnjih 12 let se uvršča med deset najvplivnejših pravnikov v državi. Trenutno je svetovalka predsednika republike.
Spomini so prežeti s soncem in temo
Avtorica je v avtobiografiji Nekaj vam želim povedati prvič na ogled postavila svojo zanimivo, dinamično in ustvarjalno poklicno pot preko številnih zgodb in anekdot. Sprehodila se je od svojega otroštva do poklica tožilske pripravnice, namestnice tožilca, okrožne, višje in vrhovne državne tožilke. Opisala je tudi obdobje svojega predsedovanja Društvu državnih tožilcev Slovenije in Belemu obroču Slovenije ter številne poti dobrodelnosti.
Vrh njene kariere je bila funkcija varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije. Prvič je javnosti spregovorila o svetovih mnogih, ki živijo na robu, ter iskrivo opisala osebne vzpone in padce. Prav te zgodbe so v njenem življenju povezane z mnogimi liki, ki v knjigi dobijo prepoznavne obraze in zaživijo z vsemi človeškimi lastnostmi.
Spomini so prežeti s soncem in temo, lepoto in bedo, napisani pa v napetem slogu, ki nikogar ne bo pustil ravnodušnega. Premnoge tančice njenega življenja se skozi knjigo odstirajo v vprašanju: je bilo vredno? Odgovor nanj se piše vse do konca.
Vojaški pilot Alojzij Knap
Biografski roman Eden izmed nas Snežane Brumec govori o enem prvih slovenskih letalcev, vojaškem pilotu Alojziju Knapu (1904–1933), ki je tudi avtoričin prastric.
Pomembna dimenzija kratkega romana o (pre)kratkem življenju, polnem strasti do letalstva, ki je nastal tudi na podlagi njegovih dnevniških zapisov, je ljubezenska zgodba med pripadnikoma različnih družbenih skupin. Ta je sicer že na začetku obsojena na neuspeh, a ni zato nič manj čutna in usodna.
Ljubezenska zgodba odličnega letalca, ki v romanu za mladino in večne pustolovce razgrinja svet letalstva, strasti in rivalstva med piloti ter zgodovinske okoliščine in tragedijo posameznika.
Snežani Brumec je bila ljubezen do knjig položena v zibelko. Vse svoje življenje jih je požirala in si govorila, da jih bo po petdesetem, ko bo imela več časa zase, začela tudi pisati. V letu 2016 je prehodila Jakobovo pot po Španiji in objavila potopisno izpoved z naslovom Camino. V svoji drugi knjigi se je lotila življenjske zgodbe brata svoje stare mame, ki je umrla v starosti skoraj sto let. Prav ona je bila tista, ki ji je pripovedovala spomine na svojega pokojnega brata.
