Zahvalne daritve so se s svojimi vzgojitelji in učitelji udeležili otroci in mladi iz vseh enot zavoda – Vrtca Dobrega Pastirja, Osnovne šole Alojzija Šuštarja, Glasbene šole Matije Tomca, Škofijske klasične gimnazije, Jegličevega dijaškega doma in Študentskega doma Janeza Frančiška Gnidovca, navzoči pa so bili tudi predstavniki Galerije Staneta Kregarja in drugi, ki jih z Zavodom sv. Stanislava povezujejo najrazličnejše vezi.

Stolnica je bila napolnjena do zadnjega kotička. FOTO: Tatjana Splichal

Pomenljivo romanje v stolnico

Ob začetku je zbrane pozdravil direktor zavoda Tone Česen. Zahvalil se je vsem, ki so to noč prebedeli pred Najsvetejšim, in sodelujočim pri sveti maši. Spomnil je, da sta v stolnici sv. Nikolaja, kamor so zavodarji poromali, groba dveh nekdanjih nadškofov, ki sta pomembno zaznamovala zgodovino Zavoda sv. Stanislava: »Alojzija Šuštarja, ki je leta 1993 ponovno obudil zavod, in Alojza Urana, ki je ustanovil osnovno šolo. Hvaležni smo za njun pogum in vero, da Cerkev tudi preko vzgojnih ustanov oznanja Kristusa. Kot je dejal nadškof Šuštar, je Zavod poklican, da postaja luč in sol v svetu, da bi ljudje slavili Očeta.«

Tone Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava. FOTO: Tatjana Splichal

Posnetek svete maše si lahko ogledate TUKAJ.

Tudi glasba je bila skrbno izbrana

Pri sveti maši je – kot je za Zavod sv. Stanislava značilno – sodelovalo veliko glasbenikov. Toliko, da jim je sočasno dirigiralo več zborovodij. Repertoar je izbiral in v veliki meri tudi skomponiral Damijan Močnik: »Ob 30-letnici smo pogledali nazaj. Za mašo ob prvem praznovanju sv. Stanislava sem napisal Sanctus in Agnus Dei. Leta 2018 sem napisal še nekatere dele, letos pa celotno mašo. Mašne speve so peli vsi zbori, prej smo jih tudi posneli in poslali vsem, tako da je pri mašnih spevih res lahko sodelovala cela cerkev. Vključili smo tudi Oče naš Vilka Ukmarja, ki je bil zavodar pred vojno, saj se mi zdi to ena najlepših uglasbitev Očenaša. Napisal sem tudi nov psalm za to priložnost, ostale pesmi pa sta zapela oba komorna zbora sv. Stanislava.« Seveda ni manjkala niti nepogrešljiva Marija skoz' življenje.

Za glasbo je poskrbel skladatelj in dirigent Damijan Močnik. FOTO: Tatjana Splichal

Takole je zazvenela aleluja:

Nadškof spomnil na ustanovitelja Jegliča

»Danes je dan praznovanja in dan hvaležnega spomina,« je svoj nagovor po evangeliju začel nadškof Stanislav Zore. Spregovoril je o škofu Jegliču, ki se je odločil ustanoviti »gimnazijo in zavod, kjer bodo dijake vzgajali tako, da bodo kot izobraženci tudi zavedni Slovenci in zgledni kristjani«. Ob blagoslovu temeljnega kamna leta 1901 si je za bodoče dijake bolj kot vse želel krepost in znanje. Škof Jeglič je za to ustanovo gorel in z veliko skrbnostjo skrbel zanjo, je poudaril Zore. V nadaljevanju se je tudi on spomnil nadškofov Šuštarja, ki je na novo ustanovil Zavod in tam živel vse do smrti, ter Urana, ki je ustanovil zavodsko osnovno šolo.

»Prosim vas, da vsako jutro dvignete pogled«

Zore je poudaril pomen globoke vere v Kristusa, zveličarja sveta, in posebej nagovoril dijake: »Prosim vas, da vsako jutro, ko pridete pred vrata gimnazije, dvignete pogled na napis visoko na pročelju: 'Kristusu zveličarju sveta'.« Napis je želel škof Jeglič in tam je ostal skozi vsa, tudi temačna obdobja zavoda. Zakaj dvigati pogled? »Pogled, ki je dvignjen, nas odpira prihodnosti in nam daje pogum, da v to prihodnost tudi stopamo.«

Nadškof je zbrane pozval, naj ne pozabijo, kam jih vabi Bog. FOTO: Tatjana Splichal

Mlade je povabil, naj živijo, kot si je prizadeval mladi sv. Stanislav: kakor je Bogu všeč. Vedel je namreč, da je rojen za več. »Zato dvignite pogled, da boste spoznali, da vas Bog vabi dlje kot do uspešnega zaključka šolanja, veliko dlje kot do uspešne kariere, nepredstavljivo dlje od razkošnega standarda in od minljivega uspeha. Bog vas vabi do izpolnitve. Do tiste izpolnitve, ki jo je pripravil tistim, ki ga ljubijo. In zato danes ponavljamo za apostoli: Gospod, pomnoži nam vero!«

Sodelovali tudi nekdanji dijaki

K sveti maši so bili povabljeni tudi vsi nekdanji dijaki, ki danes živijo v duhovnih poklicih. »Zbralo se nas je kar lepo število,« je družbo številnih duhovnikov in tudi nekaj redovnic pokomentiral diakon Luka Jesenko. »Za vse nas je eno veliko veselje, da smo lahko bili zraven, ker vsi gojimo veliko hvaležnost za to, kar smo dobili v zavodu. To je zaznamovalo našo pot naprej.«

Luka Jesenko, ki je bil v diakona posvečen oktobra letos. FOTO: Patricija Gril

Nekaj fotoutrinkov si lahko ogledate v galeriji Tatjane Splichal:

1/11