Intonirali pa so jo mogočna orgelski akord in pesem priložnostnega zbora na koru pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika (in jo tudi v nadaljevanju povzdigovala) ter pozdravne besede pobudnika slavja, škofa Maksimilijana. 

Celjski škof Maksimilijan Matjaž. FOTO: Jože Potrpin 

Kot je dejal le-ta, se želimo kot družina, živa cerkev zahvaliti Bogu za dar življenja, osemdeset let škofa Stanislava, »za njegovo pričevanje, pokončnost, zato, da se je nekoč, tam na začetku odzval božjemu klicu in je na tej poti vztrajal. Kljub vsem preizkušnjam in težavam, ki so prihajali. Da je bil vedno znova glasen oznanjevalec in pričevalec božje ljubezni, božjega klica do svojega božjega ljudstva. Želimo se mu še posebej zahvaliti za vso njegovo širino, s katero je prej kot župnik in potem kot škof zbiral božje ljudstvo in si želel, da bi lahko Boga v lepem bogoslužju, v evharistiji slavili vsi, ki poznamo Kristusa. Njegova ljubezen do bratov in sester evangeličanov in pravoslavnih kristjanov je znana ...«

Slovesna maša ob somaševanju škofa Maksimilijana in številnih duhovnikov. FOTO: Jože Potrpin 

»Na tem mestu bi lahko nizal številne življenjske postaje, ki so vas oblikovale v rasti v izkustvene, duhovne in življenjske globine, ki so odraz Človeka, ki se zaveda veličine kratke, a močne, mogočne besede 'hvala',« pa je v pridigi kot prvi slavnostni govornik spomnil generalni vikar škofije Rok Metličar. In prav na besedi hvaležnosti, večkrat izrečeni ali zapisani v osemletnem vodenju škofa Lipovška celjske škofije, je bil nadaljnji trikratni poudarek njegovega nagovora.

Generalni vikar Škofije Celje Rok Metličar. FOTO: Jože Potrpin 

Ob imenovanju za škofa v Celju je bila Lipovškova prva misel zahvala. »Zahvala Bogu, ki me je poklical v duhovniško in zdaj še v škofovsko službo. Po svojih skromnih močeh se želim z vsem srcem in vso močjo posvetiti in vključiti v delo, ki ga obsega škofovska služba v krajevni cerkvi, služba za blagor Božjega ljudstva v celjski škofiji…«

Na enem izmed velikih četrtkov je škof dejal: »To je priložnost zame, da se kot pastir krajevne Cerkve zahvalim vam, sobratje duhovniki, redovniki, redovnice, diakoni in bogoslovci za vašo zvestobo, prijateljstvo, pripravljenost, soodgovornost in požrtvovalnost, da z združenimi močmi uresničujemo poslanstvo, ki nam ga je zaupal Gospod…«

In vsakoletne zahvale ob zahvalnih nedeljah. Npr. ta iz leta 2016: »K Bogu se vsi skupaj obračamo in se mu zahvaljujemo. Če bomo zvesto služili Gospodu, potem bomo tudi vse drugo naredili prav; zato iščimo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. V veri in zaupanju, v resnici in ljubezni nadaljujmo duhovno pot.«

V nedogled bi tako lahko še obujali spomine in vsi bi se vrteli okoli njegovega škofovskega gesla: V ljubezni in resnici.

FOTO: Jože Potrpin 

»Duhovniki smo vam hvaležni, da ste z nami vedno gojili očetovsko ljubeč odnos; da smo vedno znova čutili, da opravljanje duhovniške in škofovske službe za vas ni bilo nikoli nekaj, kar se počne; ker človek ljubezni ne počne, temveč jo živi.

Hvala vam za ta vzgled, ki ga izpričujejo tudi kronološko razporejene fotografije iz neštetih obhajanj slovesnosti, kjer se, človeški obraz, zaradi gub, ki jih reže življenje, ne postara, ampak vse bolj postaja obraz, ki je podoben polju zrelega žita, ki valovi v vetru vsakdana,« je še posebej poudaril Metličar in predal besedo škofu Maksimilijanu.

Več fotografij si oglejte v spodnji fotogaleriji, ki jih je v objektiv ujel Jože Potrpin. 

1/8

Škof Matjaž pa se je po predhodnem »odprtju slike vsem nam dragega škofa Stanislava, njegovega življenja in poslanstva«, ustavil ob prebrani božji besedi, liku svetopisemskega očaka Jakoba. Kot opaža, da se tudi podobno zrcali v škofu Stanislavu ne le kot pastirju, duhovniku, Jezusovemu učencu, ampak tudi njegovemu temeljnemu poslanstvu, kot božjemu otroku.

Prvo, kar pri velikem Jakobu vidimo, da je bil mož, ki je zmogel sanjati. Škof Lipovšek gotovo zna sanjati. Če ne drugo, vsega od začetka zna sanjati, da moramo kristjani postati eno. Drugo, da je Jakob prepoznaval božje delo, Boga med ljudstvom, v dogodkih sredi vsakdanjega življenja. Ko nas nagovarja čisto konkretno po Duhu. In tretje, da je bil vztrajen v borbi z Bogom. Včasih se je potrebno za blagoslov tudi boriti. Iz tega boja pa nihče ne more iziti neprizadet. Kot Jakob, ki je dobil udarec v kolk, šepal vse življenje in šepasti vstopil v obljubljeno deželo. Gospod nas potrebuje takšne, kot smo, tudi s šibkostjo, krhkostjo, starostjo za rast božjega kraljestva do konca naših dni.

Čestitka in zahvala škofu Lipovšku. FOTO: Jože Potrpin 

Pred sklepnim blagoslovom so škofu Lipovšku čestitali in se zahvalili predstavnika župnije, generalni vikar in ravnateljica Celjske Mohorje družbe dr. Tanja Ozvatič, slavljenec pa se je zahvalil vsem, ki so mu pripravili prisrčno srečanje ob jubileju, in za sodelovanje, ki se je uresničevalo domala v vseh osemdesetih letih. Po maši pa je škofa zunaj čakala in zaigrala čestitko tudi njemu ljuba in domača Pihalna godba Svetina.