Kot piše v utemeljitvi, Tatjana Rojc, Walter Bandelj in Ksenija Dobrila prejmejo odlikovanje za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici, Roberto Dipiazza pa za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici.

Ves čas podpirala vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini

Tatjana Rojc je ves čas odločno podpirala zamisel o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini v lastništvo in s tem za spremembo 19. člena Zaščitnega zakona za slovensko manjšino na način, da je bil Narodni dom manjšini namesto v uporabo vrnjen v lastništvo, piše v utemeljitvi. »S svojo zavzetostjo in srčnostjo je prepričevala in nazadnje prepričala svoje italijanske prijatelje, da je bila sprememba zakona v italijanskem parlamentu sprejeta pravočasno in je bil Narodni dom pravno in formalno dokončno vrnjen slovenski manjšini.«

Tatjana Rojc med prejemom zlatega reda za zasluge. FOTO: Bor Slana/STA

Skupna prizadevanja za poenotenje stališč

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila sta z zavzetostjo in predanostjo skupni prihodnosti »prispevala k poenotenju stališč znotraj slovenske manjšine in obeh krovnih organizacij pri oblikovanju skupne zahteve, da se Narodni dom v Trstu slovenski manjšini vrne v lastništvo,« so zapisali v predsednikovem uradu.

Walter Bandelj in predsednik Pahor. FOTO: Bor Slana/STA

Ksenija Dobrila je prejela srebrni red za zasluge. FOTO: Bor Slana/STA

Iskanje poti do sprave med narodi

Dolgoletni župan Trsta Roberto Dipiazza »je s svojimi osebnimi prizadevanji za izvedbo koncerta predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške v Trstu že leta 2010 izkazal svojo privrženost pomiritvi in spravi med narodi, ki po tragičnih zgodovinskih izkušnjah iščejo boljšo in predvsem skupno prihodnost.« Kot še izpostavljajo, je storil vse, kar je bilo treba, da so bili postopki za vrnitev Narodnega doma izpeljani korektno in pravočasno.

Tržaški župan Roberto Dipiazza. FOTO: Bor Slana/STA

Zgodovinsko ozadje

13. julija 1920 je do tal zgorel slovenski Narodni dom v Trstu. »Požig, ki so ga izvedli nacionalistični skrajneži, je bil zlovešča napoved pohoda fašizma, rasnih zakonov in nasilja. Bil je slutnja nove vojne, ko se je prva komaj končala. Srce narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev je zgorelo in bilo po obnovi za sto let izgubljeno,« so zapisali v predsednikovem uradu. Ko se je dim dvigal nad gorečim Narodnim domom, je senca ognjenih zubljev napovedovala temno obdobje ne le za Slovence v Italiji, temveč za vse evropske narode in vso Evropo.

Slovenski Narodni dom v Trstu. FOTO: Ivo Žajdela

Prve evropske žrtve fašizma

Deset let pozneje, 6. septembra 1930, so bili na gmajni v Bazovici ustreljeni prvi evropski uporniki zoper fašizem, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. »Fašistični režim jih je obsodil na smrt, ker so se uprli obsodbi na izginotje. Ponosno so se odločili za upor in s tem Slovencem začrtali pot, ki je vodila do dokončne osamosvojitve Slovenije, 25. junija 1991.«

Dolga pot za pomiritev in spravo

Kot spominjajo v predsednikovem uradu, je bila zgodovina prizadevanj za pomiritev in spravo dolga in dolg je seznam ljudi, ki so si za ta cilj v zadnjih dvajsetih letih neutrudno prizadevali. »Nazadnje sta dva predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella, vizionarsko ujela zgodovinski trenutek 100. obletnice požiga Narodnega doma in odločilno prispevala k temu, da je bil prav na ta dan ob njunem srečanju v Trstu dosežen dogovor o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini.«