Ob 160. obletnici prenosa sedeža škofije iz avstrijskega Šentandraža v Maribor je bila v sredo, 4. septembra, v mariborski stolnici slovesna maša, ki jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Hkrati se je v mariborski dekaniji začel misijon z naslovom: »Ne boj se, samo veruj!«.

Leto 1859

Nadškof Cvikl je v pridigi spomnil na nekatere dogodke v letu 1859. »Zadnjo sv. mašo pri sv. Andražu je Slomšek imel na praznik Marijinega vnebovzetja, to je bilo 15. avgusta 1859. Zanimivo, da je že štiri dni za tem, 19. avgusta., povsem neopazno prišel v Maribor, da je lahko tu pripravil tiste najnujnejše stvari za začetek tu v Mariboru.



V soboto, 3. septembra 1859 je, kot tukajšnji škof prvič javno stopil v to našo stolnico. Lahko si prestavljamo, kako je takrat Slomšku srce igralo, koliko veselja, koliko hvaležnosti Bogu je čutil, da mu je spelo uresničiti to, kar so poskušali že njegovi predhodniki.

Skupaj s člani stolnega kapitlja so zapeli slovesne večernice. Dan za tem pa je bila v tej naši stolnici prva slovesna škofova sv. maša. Sprevod je prišel iz cerkve sv. Alojzija. Poročilo pravi, da je bilo ob njem okoli 100 duhovnikov. Takrat ni bilo somaševanja. Navzoči so bili seveda tudi predstavniki svetne, še posebej mestne oblasti in veliko ljudstva.

Škof Anton Martin Slomšek je v prvem pismu, ki ga je kot mariborski škof napisal svojim vernikom, vabil svoje vernike, naj iščejo pravo modrost, naj bodo stanovitni in marljivi in vedno odrti za Boga, kajti samo tako bo na nje prihajal tudi Božji blagoslov.«

Vera je pri mnogih, ki se imajo sicer za kristjane, zbledela

Nato je nadškof spregovoril o veri, kakršno so imeli prvi kristjani in dodal, da je zdaj »pri mnogih, ki se imajo sicer za kristjane, vera v Jezusa zbledela in je polna dvomov, strahov, razočaranj in jeze, tudi zaradi nedoslednosti, škandalov in posvetnosti, ki se je vrinila v življenje nas kristjanov. Ni dovolj, če naša vera sloni samo na tradiciji ali na zapovedih. Vera mora postati moja, postati mora stvar srca.«
Pastoralna skrb blaženega škofa A. M. Slomška je bila »poglobiti osebno vero v Boga, da bi ta vera lahko postala 'luč', ki bo lahko osvetljevala človekove odločitve in dejanja. Da bi bila vera moč tudi v težkih trenutkih, da bi ovire premagovali in bi vedno lahko vztrajali v dobrem.

Slomšek, škof in pastir, je svojim vernikom kazal pot, ki vodi k takšni živi in trdni veri.«

Nato je nadškof povedal nekaj besed o misijonu in vernike povabil k molitvi.

Pridigo je končal z zahvalo in prošnjo. »Danes, na zgodovinski dan, ko obhajamo 160. obletnico prenosa škofijskega sedeža v Maribor, je prav, da se Bogu zahvalimo za tega velikega moža, bl. A. M. Slomška, podarjenega ne samo naši nadškofiji, ampak našemu slovenskemu narodu. Za moža, ki ga je navdihoval Božji Duh, da je bil pastir po Božji volji in srcu.

Z našo molitvijo in z našim zatekanjem k njemu, kot našemu priprošnjiku pri Bogu, bomo tudi največ naredili, da bo lahko kmalu prištet med svetnike, kar si vsi iz vsega srca želimo.
Bl. A. M. Slomšek, prosi za nas!«

Pred koncem maše je vsem izročil predstavnikom župnij prižgane sveče ob začetku misijona v mariborski dekaniji. Posamezni dogodki v okviru misijona bodo po posameznih župnijah mariborske dekanije letošnji adventni čas.

20 let od Slomškove razglasitve za blaženega

19. septembra letos pa bo minilo dvajset let, odkar je takratni papež Janez Pavel II. obiskal Maribor in škofa Slomška razglasil za blaženega. Tako se je končal dolgotrajen postopek, ki se je začel že leta 1862, ko je Slomšek še živel. Na ta dan bo v stolnici ob 18.30 slovesno somaševanje. Pri bogoslužju bodo sodelovali učenci in zaposleni v Zavodu A. M. Slomška.

Vir in foto: Vatican News