Navedeni odlomek je iz pogovora, ki so ga za portal zurnal24.si pripravili s kandidatko na volitvah za predsednika republike Natašo Pirc Musar. S svojo prostodušnostjo (ali vendarle volilno preračunljivostjo, kako hkrati ugajati nevernim in vernim?) je poskrbela za večkratno hudo zadrego.

Najprej je vanjo spravila svoje sorodstvo. Gotovo so starši njenih nečakov in seveda nečaki sami še kako dobro vedeli, kakšen – torej v vsebinskem smislu »prazen« – odnos ima njihova žlahtnica do vere. Da so jo kljub temu izbrali za birmansko botro, daje slutiti, da so to storili zaradi nekega drugega, vsekakor ne verskega merila. Se morda vsiljuje misel, da je v ozadju prej bogato darilo bogate sorodnice kot kaj drugega? Samo ugibamo. Zadrega pa ostaja.

V hudo zadrego je predsedniška kandidatka spravila tudi domačega duhovnika (ali duhovnike), ki je očitno zamižal ne le na eno oko, temveč kar ne obe, ko je prikimal prošnji za njeno botrstvo. Očitno ima gospa »narejene...