Podoba Karla Mayerja (1890–1941), zadnjega na Slovenskem živečega potomca polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) in ene prvih žrtev programa nacistične evtanazije pri nas, je znana le iz kratkega bolnišničnega opisa iz leta 1929: telesno dokaj zdrav, sicer nekoliko slabše hranjen mož visoke rasti in astenične postave. Tudi če se je kje ohranila kakšna njegova fotografija, ga na njej nihče ne prepozna. Ko je leta 2007 do Mayerjevih sorodnikov v Avstriji prišla vest, da so potomci kranjskega polihistorja, namreč niso vedeli niti tega, kdo je bil Karl, čeprav je šlo v primeru najstarejših tedaj živečih za njihovega sodobnika. O njegovem obstoju je pričalo le ime na njihovem rodovnem deblu rodbine vitezov Gadolla, v kateri se je rodila Karlova mati, sicer Valvasorjeva štirikrat-pravnukinja.

Rod in mladost

Karl je imel po materi Elizabeti – Elise (1861–1923), rojeni na gradu Turn pri Velenju, plemiške korenine, česar se je dobro zavedal, medtem ko skora...