Že leta 1942 se je de Montmollin v Ženevi družil s prvimi tremi člani nastajajoče skupnosti: Rogerjem Schutzem, Maxom Thurianom in Pierrom Souvairanom. Švicarski kalvinist je leta 1946 zaključil študij teologije in se kot četrti brat pridružil skupnosti v Taizeju, poroča avstrijski Kathpress.

V iskanju poklicnih smernic za skupnost se je de Montmollin konec štiridesetih let prejšnjega stoletja v bližini Clunyja seznanil z lončarstvom in se poglobil v to obrt. Postal je pionir na področju izdelovanja posod iz keramike in glazur iz rastlinskega pepela, na to temo je objavil številne strokovne prispevke in pripravil več razstav.

Daniel de Montmollin je zaslovel tudi kot pesnik in filozof na mejnih področjih med naravo, umetnostjo in znanostjo.

De Montmollin je ustanovil obe keramični delavnici, ki sta sestavni del občestvenega življenja v Taizeju in v veliki meri zagotavljata njegovo gmotno podporo. Obenem je zaslovel tudi kot pesnik in filozof na mejnih področjih med naravo, umetnostjo in znanostjo. Zdaj že nekaj let živi zunaj skupnosti, vendar je s taizejskimi brati še vedno v rednem stiku.

Vasica Taize na jugu franciske pokrajine Burgundije je simbol ekumenskega gibanja. Krščanska skupnost je nastala v štiridesetih letih prejšnjega stoletja in je kmalu postala stičišče srečanj mladih z vsega sveta. Bratovščini pripada okoli sto mož iz približno 25 držav. Od tega jih okoli četrtina živi v manjših skupnostih v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in v predmestju Pariza. Ti bratje svoje življenje delijo z otroki z ulice, zaporniki, umirajočimi in osamljenimi.