Mnogo življenjskih zgodb slišim in vsaka je po svoje lepa in nas česa nauči. Tole mi je pripovedoval redovnik, ki se je spominjal dogodka izpred dvajsetih let. Še po tolikih letih ga ne more pozabiti.

V redovni hiši, kjer je živel, je bival tudi star sobrat, že precej obnemogel. Neke noči je poklical na pomoč in mlajši sobrat, moj znanec, je pohitel k njemu, da bi videl, kako mu lahko pomaga. Stari sobrat je kar hitro povedal svojo željo: »Močnik bi rad jedel.« Mlajši sobrat je malo čudno pogledal. Zdaj, sredi noči bi rad jedel močnik. Sklenil je, da mu ga bo skuhal, toda kako. Še nikoli ni kuhal močnika in to je sobratu tudi povedal. Ta mu je dal nekaj navodil, kako se to skuha. Odhitel je v kuhinjo in začel kuhati, malo po navodilih sobrata, malo pa tudi po svojem občutku. Ko je bil močnik kuhan, ga je odnesel sobratu, ki ga je z velikim veseljem pojedel. Nazadnje pa je še ugotovil: »Tako dobrega močnika v svojem življenju še nisem jedel.« Drugi dan je stari sobrat umrl....