Začetek tedna molitve za edinost kristjanov v Celju [FOTO]
Začetek tedna molitve za edinost kristjanov v Celju [FOTO]
Prvega dne, v četrtek, 18. januarja, je celjska škofija v župnijski cerkvi sv. Cecilije v Celju pripravila ekumensko besedno bogoslužje predstavnikov krščanskih Cerkva. Pri molitvi so sodelovali škof dr. Maksimilijan Matjaž, upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek, evangeličanski škof mag. Leon Novak, celjski paroh (župnik) Srbske pravoslavne cerkve Goran Šljivić, superintendent Evangelijske binkoštne cerkve dr. Daniel Grabar, škofijski delegat za ekumenizem dr. Vinko Škafar, stolni župnik Tadej Linasi, diakon Karel Brezovšek, redovnice FMM in laiki. Peli so mešani cerkveni pevski zbor sv. Cecilije župnije gostiteljice, evangeličanska glasbena skupina iz Murske Sobote in duet iz Maribora, ki je zapel pravoslavne pesmi. Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega (Hvalnico stvarstva) je prebrala Milada Kalezić.
Po prebranem evangeliju je zbrane prvi nagovoril škof dr. Maksimilijan Matjaž. Izrazil je dobrodošlico in zahvalo vsem, »da so se odzvali vabilu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je že tam na začetku, v tistih najbolj odločilnih trenutkih svojega življenja, molil in nas vabil, naj res vztrajamo skupaj, naj bomo skupaj, naj ostanemo skupaj njegovi učenci. Takrat, ko bo težko, takrat, ko bodo preizkušnje, samo v občestvu bomo zmogli, samo v občestvu bomo močni.« Hrepenenje po drugem pa se na najbolj plemenit način uresniči uresničuje prav v ljubezni. V tisti pravi ljubezni, ki pomeni darovanje, ki pomeni preseganje samega sebe. In letošnja molitev za edinost kristjanov ima kot osnovno, povezovalno temo prav to temo ljubezni. »V zapovedi ljubezni pravzaprav ni meje med različnimi verami. Kristjani pa smo še posebej hvaležni, da nas ta zapoved ljubezni utemeljuje, da je utemeljena v daru svetega krsta, ki smo ga prijeli v tem daru Božjega posinovljenja. Ko smemo vedno znova zaslišati glas nebeškega Očeta, Ti si moj ljubljeni sin, Ti si moja ljubljena hči, zelo sem te vesel.«
Evangeličanski škof mag. Leon Novak je najprej spomnil na vodilo evangeličanske Cerkve za leto 2024 in se glasi: Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. »Nekako tako bi lahko pojmovali tudi današnjo zgodbo. Zgodbo, ki govori o ljubezni do Boga. In o ljubezni do sočloveka.« Človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike, ki so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega. Takih roparjev je veliko. Ni nujno, da so ti nasilneži vedno ljudje, osebe. Tudi slabi katastrofalni življenjski pogoji, bolezen, ki pustijo žrtve na obrobju. »Spomnimo se vojne v Ukrajini, poplav v Sloveniji ali drugih naravnih nesreč, razmer v Gazi ali drugod po svetu, kjer vlada nasilje.« Včasih ležijo tudi na naših poteh. Hodijo z nami v cerkev. Radi pa pogledamo proč. Razlogi za to so nam vedno pri roki. »Ko bomo v vsakem videli brata in razumeli Jezusove besede, vse, kar storimo za tega človeka, je isto, kot bi storili za Jezusa, nam bo takrat dejanje usmiljenja morda šlo lažje od rok. Bog želi, da bi ljubezen, ki nam jo podarja, delili drug z drugim.«
Pravoslavni paroh Goran Šljivić je vse povabil, da se učimo gledati na drugega, ne samo z lastnimi očmi, temveč z božjim pogledom. Pogledom Jezusa Kristusa. To je pogled, ki prihaja iz srca, in se ne ustavi na površju. Še posebej pa je poudaril: »Jezus nas z današnjim odlomkom spominja na temelj našega življenja, ki je ljubezen do Boga, bližnjega in samega sebe. Ljubezen se kaže v veselju. Če tega ni v nas, je prav, da se podamo na pot iskanja, kje smo ga izgubili. V naših odnosih pa premislimo, ali v njih vlada ignoranca, hinavščina, ali pa pristno veselje. Še posebej se ustavimo ob hvaležnosti, ki je temelj veselja. Naj nam jo Bog pomnoži, da bo med nami več veselja, več ljubezni. Zato naj se v nas vsadi ljubezen, ki nam jo je Bog vsadil. In to ljubezen širimo med sabo, živimo v njej.«
Superintendent Evangelijske binkoštne cerkve dr. Daniel Grabar pa je opozoril, da živimo v zahtevnih časih, ko se na nek način stvari okrog nas spreminjajo povsem drugače, kot smo si želeli, ko se morda sprašujemo, kaj se z našo Evropo, ki je bila vsa leta vodnik civilizaciji, in kaj lahko še ponujamo temu svetu. Teden molitve je čas, ko se lahko kristjani zberemo v eni molitvi, smo nagovorjeni z Božjo besedo, tokrat o usmiljenem Samarijanu, ki nas spreminja, nas poveže. »In, če bomo v tem večeru, ob tej naši skupni molitvi začutili ta Božji poziv, ta glas, ki nas spodbuja k tej veličastni ljubezni, ki je edini odgovor na življenjska vprašanja, ki se znova in znova pojavljajo v naših mislih, ko bomo čutili to razumevanje za trpečega sočloveka, nekoga ob nas, ko bomo slišali ta Božji klic, ki nas pošilja v neznano, in želi, da se razdajamo, dajemo, takrat bomo na poti ustvarjanja življenja, drugačnega sveta, zagotavljanja sveta prihodnjim generacijam. Naj v naših srcih, ob tej skupni molitvi ostaja spodbuda, odločitev vsakega od nas: Tudi jaz bom delal prav tako.«
Več fotografij Jožeta Potrpina pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).