Z nadškofom Stanislavom Zoretom pri maši, ki jo je daroval v slovenskem jeziku. Pri maši je bil navzoč tudi kardinal Franc Rode, ob številnih gostih se je je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki ga bo še danes dopoldne v zasebno avdienco sprejel papež Frančišek. 

FOTO: Ksenja Hočevar

Današnji spominski dan hvaležnosti ob 30-letnici uradne vzpostavitve diplomatskih odnosov, ki je bil le logično nadaljevanje priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža slab mesec pred tem (13. januarja 1992), je organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu z veleposlanikom Jakobom Štunfom.

Pred začetkom maše je zbrane nagovoril veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Jakob Štunf: »Lepo simbolno naključje je, da dan vzpostavitve diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, 8. februar, sovpada s Prešernovim dnem, praznikom slovenske kulture.« FOTO: Ksenja Hočevar

Zmoremo, če stopimo skupaj

Štunf je med drugim dejal, da nas prehojenih 30 let samostojne državnosti lahko upravičeno navda z zaupanjem vase. »Nenazadnje smo tudi v zadnjih dveh, še posebej zahtevnih letih, ponovno dokazali, da zmoremo! Če le stopimo skupaj, če sodelujemo!« V želji po iskrenem prizadevanju za skupno dobro vseh in vsakogar je spomnil na Prešernove besede: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere!«

Nadškof Zore: »Papež se je za Slovenijo osebno zanimal«

»Zbrali smo se na pomenljivem kraju – na grobu sv. Janeza Pavla II., ki se je za Slovenijo in za njeno prizadevanje na poti v samostojnost osebno zanimal. Zato je tudi močno podprl naša prizadevanja za samostojnost in neodvisnost,« je dejal v začetku pridige nadškof Zore in nadaljeval, da je bila podpora tako Svetega sedeža kakor tudi tedanjega papeža Janeza Pavla II. v tedanjih evropskih okoliščinah »nenadomestljiva na poti uveljavljanja Slovenije kot suverene države.«

Nadškof je navedel besede, ki jih je papež izrekel ob svojem prvem obisku v Sloveniji, maja leta 1996, ob prihodu na Brnik: »Apostolski sedež, ki je z naklonjenostjo pozdravil oblikovanje nove države in med prvimi priznal njeno neodvisnost, obenem pa močno poudaril pravico ljudstev do samoodločbe, je s posebno pozornostjo spremljal dogajanja pri vas in cenil miroljubni in demokratični način, s katerim ste dosegli polno suverenost.«

Slovenski oktet. FOTO: Ksenja Hočevar

»Narod je moral prehoditi dolgo pot«

»Ko se danes s hvaležnostjo spominjamo naklonjenosti in odločnosti sv. Janeza Pavla II., tudi pozorno poslušamo besede, ki nam jih je namenil. Pomembno pa je, da se zavedamo, da nam samostojnosti ni nihče podaril. Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, zanjo pa smo se morali odločiti sami,« je dejal nadškof Zore: »Tudi naš narod je moral prehoditi dolgo pot, preden je prišel v deželo obljube in v deželo izpolnjenega hrepenenja. Živel je med mnogimi narodi, večjimi od sebe in ohranjal svojo istovetnost. Kljub zahtevnim okoliščinam lahko skupaj z Mojzesom rečemo, da oblačila niso razpadla na nas in obuvalo ni razpadlo na nogi. Ohranjali smo svoje dostojanstvo in vztrajno hodili po poti, ki je nazadnje pripeljala do samostojne slovenske države.«

Nadškof Zore: »Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, zanjo pa smo se morali odločiti sami.« FOTO: Ksenja Hočevar

»Pokazali smo, da smo ljudje dialoga«

Tako v uresničevanju poti k samostojnosti kakor tudi v prizadevanju za priznanje naše samostojnosti smo pokazali, je nadaljeval nadškof Zore, »veliko mero sposobnosti, delavnosti in vztrajnosti. Predvsem pa smo pokazali, da smo ljudje dialoga, ki na nikogar ne gledamo kot na sovražnika, ampak ga skušamo pridobiti kot soseda in sogovornika.« Čeprav v začetku teh procesov praktično od nikoder ni bilo pozitivnih odzivov, so po besedah nadškofa Zoreta »naša dialoška drža, obenem pa dobra pripravljenost, odločnost in vztrajnost postopoma začele mehčati nenaklonjenost, tako da so nas nazadnje pripeljale do mednarodnega priznanja države, do članstva v Evropski uniji in v Natu.«

Na tej poti k slovenski polni suverenosti nas je, je še enkrat poudaril nadškof Zore, pomembno podprl Sveti sedež: »Dejstvo je, da bi bilo brez tega priznanja, ki je imelo veliko moralno moč in velik odmev v skupnosti držav, prizadevanje za mednarodno priznanje daljše in napornejše.«

»Jasno nam je bilo, kdo smo in kaj hočemo«

Nadškof je iz procesa slovenskega osamosvajanja in poti do priznanja izpostavil dve dejstvi: »Najprej je bilo nam samim popolnoma jasno, kdo smo in kaj hočemo. V vseh korakih smo razodevali svojo samobitnost, ki je v veliki meri slonela na naši kulturi.« To je poudaril, je dejal nadškof Zore, tudi sv. Papež Janez Pavel II. v nagovoru kulturnikom: »Vaša kultura je starodavna in nanjo ste upravičeno ponosni, saj ste prav po kulturi ohranili svojo samobitnost skozi stoletja, ko niste imeli svoje države. Vaša narodna zavest in vaša notranja povezanost sta črpali svojo moč iz jezika in kulture, ki so ju gojili in pospeševali slovenski rodovi v preteklosti. Tudi neodvisnost Slovenije ima navsezadnje svoj temelj v vaši kulturi. Mednarodno priznanje slovenske samostojnosti - Sveti sedež je bil med prvimi, ki je storil ta korak - je v nekem smislu tudi priznanje samobitnosti slovenske kulture kot temeljne prvine narodne istovetnosti.«

Grob pokojnega papeža Janeza Pavla II. je v kapeli sv. Sebastijana. FOTO: Ksenja Hočevar

»Kdor pozna svoje korenine, se ne bo zapiral vase«

»Prav jasno zavedanje, kdo smo in kakšni smo, jasno zavedanje svoje samobitnosti, nam je in nam bo vedno znova dajalo možnost za rodoviten dialog z drugimi,« je poudaril nadškof Zore: »Kdor pozna svoje korenine, se ne bo zapiral vase, po drugi strani pa tudi samega sebe ne bo dajal na razprodajo, ampak bo vzpostavljal odnose z drugimi in zajemal iz bogastva, ki ga drugi prinašajo v skupnost – bodisi posameznikov bodisi narodov in držav.« Kdor se zaveda svojega dostojanstva, je nadaljeval nadškof Zore, »mu ne bo prišlo na misel, da bi deloval iz nasprotovanja, ampak bo iskal skupno dobro z vsemi in z vsakomur. Ali kot pravi papež Frančišek – njegov jaz bo vedno manjši, da bo mogel skupaj z drugimi graditi mir.«

Ob kardinalu Rodetu in predsedniku Pahorju so se maše med drugim udeležili zunanji minister Anže Logar ter nekdanja slovenska veleposlanika pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj in Ivan Rebernik. FOTO: Ksenja Hočevar

»Po sv. Cirilu in Metodu je sedaj naloga zaupana nam …«

Pred slovenskim kulturnim praznikom je nadškof Zore izpostavil, da je naša kultura, ki jo je Janez Pavel II. tako pohvalil, »nedvomno rasla tudi iz krščanstva in evangelija, ki sta pomembna srčika naše narodne samobitnosti.« In nekaj te ustvarjalnosti in poustvarjalnosti bo danes popoldne v izvedbi Slovenskega okteta predstavljeno v baziliki Marije Velike: »V tej starodavni cerkvi je papež Hadrijan decembra leta 867 slovesno potrdil slovanske bogoslužne knjige, ki sta jih v Rim prinesla slovanska apostola sveta brata Ciril in Metod kot sad svojega misijonskega delovanja. Tudi to je bil pomemben korak na poti naše samobitnosti in samostojnosti. Ta je sedaj zaupana nam.«

Ob nadškofu Zoretu so somaševali Boštjan Prevc in duhovnika, ki sta v Rimu, Miran Sajovic in rektor Slovenskega papeškega zavoda Slovenik Franc Mihelčič. FOTO: Ksenja Hočevar

Nadškof je homilijo sklenil s prošnjo Bogu, »da bi svojo samobitnost znali živeti, jo prečistiti in jo obogatiti, da jo bodo naši zanamci z veseljem in odgovornostjo sprejeli kot dediščino vseh dosedanjih rodov.« V globoki hvaležnosti za veličastno zgodovino, ki smo jo živeli in sooblikovali je končal z besedami Janeza Pavla II. ob odhodu iz Slovenije: »Bog blagoslovi Slovenijo, njene prebivalce in njihov trud za pravičnost!«

Še nekaj utrinkov med mašo in po njej v spodnjih fotografijah Ksenje Hočevar.

1/6