Točno leto rojstva Adama Bohoriča ni znano, predpostavlja pa se, da se je rodil okrog leta 1520, in sicer v Brestanici. Na Posavskem se zato letos spominjajo 500. obletnice rojstva protestantskega šolnika in prvega slovničarja slovenskega jezika.

V petek, 31. januarja, so tako v Krškem, kjer je Bohorič vodil šolo, razglasili Bohoričevo leto, v katerem bodo od februarja do novembra z vrsto prireditev odkrivali njegovo delo, vlogo v slovenski kulturni zgodovini in razmišljali o aktualnosti njegovega dela.

Ob tem je izšla tudi spominska znamka, na kateri je upodobljena prva stran Bohoričeve slovnice s stavkom Vsaki jezik bode Boga spoznal. Oblikoval jo je Matjaž Učakar.

Kip Adama Bohoriča v Ljubljani. Foto: Matjaž Počivavšek

Predavanja, strip o protestantih in razstavi

V Krškem bodo v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravili cikel predavanj in pogovornih večerov o Bohoriču kot slovničarju in jezikoslovcu, njegovem življenju ter širšem družbenem pomenu protestantizma in reformacije. Priredili bodo tudi cikel strokovnih predavanj o Krškem v 16. stoletju in tako osvetlili širši zgodovinski okvir Bohoričevega obdobja.

Jeseni bo pri založbi Škrateljc izšel strip o protestantih, ki ga bo napisal Boštjan Gorenc – Pižama, ilustriral Matej de Cecco, strokovno pa bo sodeloval jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič.

Na ogled bo tudi razstava stripovskih ilustracij v Kulturnem domu Krško in razstava izvirnega izvoda Bohoričeve slovnice Zimske urice. Dogodke bodo pripravili tudi krajevni osnovni šoli Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, krška enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, krški KUD Liber, brežiški Posavski muzej, brestaniško kulturno društvo in drugi. Prireditve je podprla tudi Občina Krško.

Napisal je prvo slovnico slovenskega jezika

Najbolj znano delo Adama Bohoriča je prva slovnica slovenskega jezika Articae horulae oz. Zimske urice, ki so izšle istega leta kot Dalmatinov prevod Biblije, pri katerem je tudi sodeloval. Slovnica je bila napisana v latinskem jeziku. Po njem se imenuje pisava bohoričica, ki jo je uporabljal tudi France Prešeren. Sredi 19. stoletja jo je nadomestila gajica.

Ravnatelj šole, v katerem je bila slovenščina poučevalni jezik

Poleg slovnice je Bohorič sestavil berilo Ljubljanska začetnica, slovarček in otroško Biblijo.


»Vsaki jezik bode Boga spoznal.« Vir: Dežela znamk

V Krškem je vodil šolo in bil ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, za katero je napisal prvi šolski red. V njem slovenskemu jeziku priznava položaj pogovornega in poučevalnega jezika. Ko so po ukazu nadvojvode Ferdinanda leta 1598 šolo zaprli, je bil Bohorič izgnan iz domovine. Odšel je v Nemčijo in tam istega leta umrl.