Pri obnovi je ključno upoštevanje številnih vidikov varovanja kulturne dediščine. »Zgodovinski instrument je treba zaščititi pred morebitnimi nestrokovnimi posegi in manj skrbnim popravljanjem. Namen dokumentiranja je tako tudi pomoč pri oblikovanju strokovnega programa varovanja in vzdrževanja instrumentov nasploh,« je za spletno Družino poudaril Luka Posavec, član Komisije za obnovo Milavčevih orgel, katere predsednik je stolni organist Gregor Klančič, regens chori. Člani komisije so poleg njiju še stolni župnik Roman Starc, Brane Košir, Tomaž Sevšek Šramel, Aleš Razpotnik in Dalibor Miklavčič.

6. sestanek komisije za obnovo Milavčevih orgel (aprila 2024), ko so sprejeli uradno odločitev o obnovi. FOTO: Arhiv Komisije za obnovo Milavčevih orgel

Gospod Posavec, koliko časa bo trajala obnova Milavčevih orgel ter kaj vse bo obsegala? Za kako zahteven projekt gre?

Gre za zahteven projekt, ki poleg premišljenih odločitev terja izredno skrben pristop. Zato je pomembno ozaveščanje o pomenu tega projekta in s tem iskanje javne podpore. Vsak od nas je povabljen, da po svojih močeh prispeva k temu, da bo po zaključku obnove instrument zablestel s svojo bogato zvočno paleto. Projekt obnove stolnih orgel, ki bo po ocenah trajal tri leta, bo obenem pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture. Velikokrat nam ostanki preteklosti povedo več kot novogradnja. Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike, ki ga je zob časa že dodobra načel. Primerna obnova bo za vse nas, pa tudi za širši evropski prostor, pomenila veliko pridobitev.

Projekt obnove slovesno odpiramo z mednarodnim orgelskim festivalom, na katerem bodo nastopili ugledni domači kot tuji izvajalci. Koncerti in dogodki se bodo začeli v nedeljo, 20. oktobra, zaključil pa v četrtek, 24. oktobra.

Spored dogodkov med 20. in 24. oktobrom. 

Kdo vse bo sodeloval pri obnovi?

Pri obnovi Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici stremimo k povezovanju čim širšega kroga ljudi. Sodelovali bodo vrhunski restavratorji ter domači in tuji strokovnjaki, ki bodo poskrbeli za tehnično in estetsko obnovo instrumenta. Poleg njih želimo vključili tudi vse, ki se ukvarjajo z orgelsko glasbo, tudi akademike in raziskovalce s tega kulturnega področja. S tem pristopom želimo ustvariti priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj ter spodbujati aktivno sodelovanje. Verjamemo, da bo to povezovanje obogatilo proces obnove in prispevalo k večjemu zavedanju o pomenu orgel v naši kulturi. Do zdaj smo povabili številna društva, institucije in posameznike, da se pridružijo temu projektu in ga sooblikujejo.

Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so po vaših besedah dobro ohranjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike, ki so stare več kot 110 let. Kam jih to umešča v slovenski in evropski prostor?

V slovenskem prostoru so Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici simbol bogate glasbene tradicije in umetniškega ustvarjanja. Predstavljajo pomembno povezavo med našo kulturo in evropskimi glasbenimi tokovi, saj so bile izdelane v prelomnem času, ko so se v Evropi razvijala različna mišljenja o gradnji orgel in slogu orgelske glasbe. Ena od posebnosti teh orgel je mila intonacija, ki jo v evropskem prostoru lahko opišemo tudi kot 'katoliški tip' intonacije. Pomirjajoč zvok, kar je še posebej primerno za cerkveno okolje in liturgične nastope. Predvsem njihova ohranjenost in zvočne lastnosti jih postavljajo ob bok drugim pomembnim orglam v Evropi, kar dodatno poudarja njihov pomen tako v slovenskem kot tudi v evropskem kulturnem prostoru.

Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici so zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike. FOTO: p. Branko Petauer

Kot poudarjate, bo obnova orgel med drugim pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture. Se nadejate kakšnih novih odkritij ali dejstev?

Vsak korak v procesu obnove je priložnost za učenje. Skupaj bomo tako raziskovali zgodovinske, tehnične in umetniške plati orgel, kar nam bo omogočilo, da bolje razumemo njihov vpliv na našo kulturno dediščino. Ta proces ne bo le priložnost za obnovo fizičnega instrumenta, temveč tudi za oživitev skupne zgodovine in tradicije, ki nas povezuje. V tem okviru se nadejamo, da bomo naleteli na nova odkritja in dejstva, ki bodo obogatila naše razumevanje in cenjenje tega dragocenega instrumenta.

V času obnove boste pripravili več dogodkov. S kakšnim namenom jih boste pripravljali in kakšne narave bodo?

Namen dogodkov je povezovanje ter bogatitev kulturnega življenja, vsebinsko pa bo velik poudarek na slovenski kulturi in tradiciji. Predvsem nam je pomembno predstaviti bogato paleto slovenskih glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev, kar bo poleg ostalega tudi dodatno poudarilo pomen Milavčevih orgel kot osrednjega glasbenega instrumenta v stolnici. Poleg koncertov bomo organizirali tudi predavanja in temu podobne dogodke, ki bodo obiskovalcem omogočili boljše razumevanje zgodovine orgel, njihovega pomena v slovenski kulturi ter procesa obnove. S tem želimo spodbuditi aktivno sodelovanje in izmenjavo znanj in mnenj med različnimi generacijami ter okrepiti občutek pripadnosti, ustvarjalnosti in razumevanja med ljudmi. To pa prispeva k bogatitvi človeškega duha in gradnji boljše prihodnosti.

Povezovanje in spoštovanje sta temeljna kamna uspešnih projektov in vizije, da skupaj, s pogledom v preteklost, najdemo svojo pot v prihodnost.

Pred kratkim je zaživela posebna Facebook stran, na kateri bo možno spremljati obnovo. Zakaj ste se odločili za to?

Odločitev za ustvaritev posebne Facebook strani je bila motivirana z željo po transparentnosti in vključevanju širše javnosti v ta pomemben projekt. Obnova zgodovinskih orgel ni le tehničen postopek, temveč tudi kulturni dogodek, ki si zasluži pozornost in podporo širše javnosti. Mediji igrajo ključno vlogo pri obveščanju javnosti o takšnih projektih. S pomočjo Facebook strani lahko redno delimo informacije o napredku obnove, delimo zgodovinske podatke, fotografije in videoposnetke ter omogočimo interakcijo z občinstvom. Prav tako želimo s tem ustvariti platformo, kjer lahko ljudje postavljajo vprašanja in delijo svoje misli. Verjamemo, da bo odprta komunikacija pripomogla k večjemu zanimanju in podpori za obnovo Milavčevih orgel ter okrepila vezi med kulturnimi institucijami in društvi ter ljudmi. S skupnimi močmi lahko ohranimo dragoceno dediščino in jo prenesemo na prihodnje generacije, kar je ključno za ohranjanje naše kulturne zgodovine.