Vse to in še mnogo več ponuja nova družabna igra Slovensko zamejstvo in Slovenija, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi. Komplet štirih didaktičnih iger Ugani, kje, Ugani, kako, Ugani, kdaj in Ugani, kaj ponujajo možnost, da se na sproščen, dinamičen in zabaven način preizkusite, kako dobro poznate teme, povezane s Slovenijo in njenim zamejstvom.

Projekt, ki je nastajal štiri leta in v širokem naboru sodelavcev. FOTO: Tatjana Splichal

Želeli smo pokriti več tematskih področij, hkrati pa ohraniti zabavni element. (Tina Šlajpah)

Štiri igre, štirje izzivi

Na prvi vtis se od igralcev zahteva dobro poznavanje Slovenije in njenega zamejstva, a dejansko skozi igro igralec znanje pridobiva in na nek način kot tekmovalec tekmuje tudi sam s seboj. So se pa ustvarjalci potrudili in dodali popestritvene elemente, ki poskrbijo, da nekdo s širokim predznanjem ni vnaprej določeni zmagovalec.

En komplet, štiri igre, druženje 32 igralcev. FOTO: Tatjana Splichal

Pri igri Ugani, kje igralci na nemi karti Slovenije in zamejstva poskušajo pravilno umeščati kraje, reke, jezera, gorske vrhove in nekatere druge geografske pojme. Ugani, kako nas seznani z zamejskimi narečnimi izrazi za obsežen nabor besed, igra Ugani, kdaj nas popelje med zgodovinske dogodke in osebe, pomembne za slovenski narod doma in v zamejstvu, od prazgodovine do danes. S terminologijo na področju slovenstva in zamejstva pa se seznanimo pri igri Ugani, kaj.

Ne boste verjeli, zgodovina je lahko tudi zabavna. Za to bo poskrbela igra Ugani, kdaj. FOTO: Tatjana Splichal

Kljub priporočeni starosti igralcev 12 let ali več, se z nekaj ustvarjalnosti lahko igro prilagodi tudi nekoliko mlajšim igralcem. Zgornje starostne omejitve ni.

Od dva do 32 igralcev

Velik razpon je tudi pri številu igralcev. Dve igri lahko igrata že dva igralca, pri drugih se jih lahko vključi od tri do deset (tudi te z nekaj iznajdljivosti lahko igrata le dva). Celoten komplet pa je lahko zabava za širšo družbo, vključi se lahko kar 32 igralcev, poudarjajo ustvarjalci. »Ker smo igro oblikovali kot kombinacijo štirih, med seboj zelo različnih, iger, si upamo reči, da nam je to uspelo preseči, in da igro dejansko lahko uporabljate v tako širokem spektru, kot je opisano,« navaja ena od avtorjev Tina Šlajpah.

V znanju so se preizkusili in se ob tem zabavali tudi udeleženci predstavitve v Galeriji Družine. FOTO: Tatjana Splichal

Igro kot tako so ustvarjalci zasnovali za druženje, je pa uporabna tudi kot didaktični pripomoček v šolskem prostoru, saj so ustvarjalci temeljili na učnih načrtih geografije, slovenščine, zgodovine ter etike in državljanske vzgoje tako v osnovnih kot srednjih šolah. Kot pravi urednica in vodja projekta Mojca Tomažič, bi igra lahko »našla prostor na dnevih dejavnosti in pri medpredmetnem povezovanju.«

Igra, ki bo povezala mlade in mlade po duši. FOTO: Tatjana Splichal

Širok nabor sodelavcev

Igre so rezultat skoraj štiriletnega sodelovanja širokega nabora sodelavcev Rafaelove družbe, ki so stremeli k izboljšanju poznavanja slovenskega zamejstva in delovanja rojakov v sosednjih državah. »Ideja se je rodila iz opažanja, da je med otroki, mladimi in tudi odraslimi prisotno slabo poznavanje slovenskega zamejstva in delovanja rojakov v sosednjih državah. Tudi v šolah je za te vsebine odmerjeno malo časa. V tem smislu smo pri Rafaelovi družbi želeli doseči vsaj majhen premik na bolje,« je povedala Tina Šlajpah. 

V želji po čim bolj strokovno kakovostnem izdelku so najprej poiskali sodelavce, povezane s področjem zamejstva in s stikom s pedagoškim okoljem, hkrati pa se ob igranju zabavnih iger zabavajo.

Ožja ekipa sodelavcev s sekretarjem Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Robertom Kojcem. FOTO: Tatjana Splichal

Kot pojasnjuje Mojca Tomažič, je »vsak član ekipe prevzel eno od iger - kjer je bilo pridobivanje vsebine zahtevnejše, pa smo poprosili za pomoč, usmeritev in pregled dela tudi zunanje sodelavce/strokovnjake. Ko je bilo gradivo zbrano in urejeno, je nastal prvi osnutek iger. Četudi se je zdelo, da smo blizu konca, je sledilo še nekaj izredno pomembnih faz. Testiranje in izpopolnjevanje se je izkazalo kot bistveno. Sočasno je že potekal proces iskanja tehničnih rešitev - možnosti tiska, oblikovanja.«

Pri oblikovanju družabne igre je treba biti pozoren predvsem na ciljno publiko. Od tam naprej lahko določimo pisave in barve. Ker gre za igro, je zelo pomembno, da je tip pisave igriv, hkrati pa tudi dovolj velik in berljiv za igralce. (oblikovalka Nika Pfeifer)

Igra, ki so jo izdali v sodelovanju z založbo Družina, je posvečena spominu na pokojno Jasmino Rihar, ki je pri projektu sodelovala in spodbujala k njegovi realizaciji.

Idejni motorji projekta so sicer prvotno razmišljali o dveh projektih, enem za zamejstvo in enem za izseljenstvo. »«Prvega smo zaključili, drug pa je še odprt :). Ampak zaenkrat je smiselno, da si vzamemo čas za praznovanje našega izdelka, potem pa bomo videli, kam nas bo peljala pot,« nam je zaupala Tina Šlajpah.