Vloga staršev pri otrokovem učenju

Živimo v dobi socialnih omrežij, raznih “vplivnežev” in “igričarjev”, ki otrokom prodajajo zgodbe o hitrih in velikih zaslužkih brez posebnega truda, izobraževanja ter postopnega ustvarjanja poklicne kariere. V njihovih enačbah uspeha ni prostora za učenje, znanje in odrekanje. V takem okolju je otrokom težko utemeljiti pomen izobraževanja za njihov celostni razvoj in njihovo prihodnost.

V takšnem okolju je težko utemeljiti pomen znanja in izobraževanja otroku. FOTO: Pexels

Po drugi strani je v dobi umetne inteligence in takojšnje dostopnosti vsakovrstnih informacij otroke težko prepričati, da je znanje, ki ga pridobimo z učenjem in ga nosimo s seboj v glavi, vrednota in zaklad, ki ti ga nihče ne more vzeti.

Kot vedno, ko gre za vzgojo, je najpomembnejši naš zgled. Kakšen je naš odnos do učenja, koliko mi beremo, gledamo izobraževalne vsebine in znanje delimo s svojimi otroki? Jim z navdušenjem povemo in pokažemo, da se tudi na svojem poklicnem področju neprestano učimo in izpopolnjujemo? Hodimo s svojimi otroki po svetu z odprtimi očmi, se čudimo vsemu novemu, kar vidimo in spoznamo?

Znamo sami odložiti telefon in prijeti knjigo? Se znamo z otroki pogovarjati o tem, kar so videli in slišali na spletu? Predvsem pa: jim znamo modro omejiti čas, ki naj ga porabijo na spletu? Ja, tudi to je nekaj, kar starš naredi iz ljubezni do otroka.

Učiti z zgledom! FOTO: Pexels

Drugi pomeben vidik pa je, da pri otrocih spodbujamo dobre učne navade. Otroci pogosto ne vedo, kako in kdaj naj se učijo. Predvsem potrebujejo podporo pri načrtovanju in organizaciji učenja. Pomagajmo jim, da ustrezno uredijo svoj delovni prostor, da umaknejo stvari, ki odvračajo njihovo pozornost od učenja. Pomagajmo jim pripraviti načrt učenja, razporediti prostočasne dejavnosti, učne ure in vmesne odmore. Pomagajmo jim snov razdeliti na manjše enote.

Pokažimo jim, da učenje ni golo branje zapiskov, ampak da je potrebno biti med učenjem aktivni, saj to olajšuje zapomnitev. Možgani ljubijo barve, raznolikost, sprejemanje informacij prek različnih čutnih kanalov, gibanje med učenjem ... Uporabljajmo barve, pokažimo, kako nam miselni vzorec ali povzetek pomagata, da si snov bolje strukturiramo, ponavljajmo snov naglas ...

Ni vloga staršev, da so svojemu otroku učitelji ali inštruktorji, kaj šele, da bi namesto otrok delali naloge, plakate, pripravljali govorne nastope ipd. Vsekakor pa je vloga staršev, da spremlja, ali otrok redno dela domače naloge, ali se uči sproti, kako napreduje v šoli. Če ima otrok težave pri učenju ali če nas prosi za pomoč, mu seveda pomagamo, a je najboljša popotnica to, da mu pokažemo strategije učenja, načine, kako naj pristopa k reševanju nalog, potem pa se postopoma umikamo iz učnega procesa in otroka pohvalimo za njegov napredek v samostojnosti.

Vzemite s svojimi otroki v roke Sveto pismo. Zlasti v knjigi pregovorov najdete številne navdihujoče misli o znanju in modrosti, ki sta poveličana nad materialne dobrine, obenem pa o tem, da trud in modrost vodita do blaginje, lenoba pa v propad.

Skupaj otroki berimo Sveto pismo. ILUSTRACIJA:  Marta Bartolj

Seveda pa je pomembno, da znamo otrokovo učenje uravnotežiti s trenutki razvedrila in sprostitve in zavedanjem, da je vse znanje tega sveta brez srčne kulture in duhovne globine prazno in brez vsakega smisla.

Članek je bil objavljen v septemberski številki mavrice. Nanjo se lahko naročite po naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!