Za Slovenke je družina pomembnejša od kariere
Za Slovenke je družina pomembnejša od kariere
Dan žena zaznamujemo v spomin na umrle delavke v požaru v ameriški tovarni Trinagle. Foto: Tatjana Splichal
Danes obhajamo mednarodni dan žena, ki na simbolni ravni želi opozoriti na ekonomsko, politično in družbeno enakopravnost žensk.
(Ne)enakopravnost žensk in moških v poslovnem svetu
Ženske so v poslovnem svetu še vedno neenakopravne z moškimi - prejemajo nižje plačilo, več se trudijo za napredovanje ter težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje, kažejo rezultati Deloittove raziskave, izvedene v devetih evropskih državah. V Sloveniji je sicer v primerjavi z drugimi državami položaj žensk v poslovnem svetu razmeroma dober.
Deloitte Slovenija je v okviru SheXO pobude, ki deluje pod okriljem Deloitte Srednja Evropa, raziskavo o položaju žensk v poslovnem svetu izvedel v devetih državah, in sicer v Sloveniji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Estoniji, Latviji, Litvi in Nemčiji.
Kar 69 odstotkov vprašanih žensk je menilo, da se morajo ženske precej bolj potruditi, da dosežejo enak položaj kot moški. Polovica anketiranih poslovnih žensk v Sloveniji tudi trdi, da ženske težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje.
Družina pred kariero
Slovenci se za kariero tudi niso pripravljeni odpovedati družini (94 odstotkov), drugače pa je z Nemci, saj bi se družini v zameno za uspešno kariero odpovedalo kar 71 odstotkov žensk in celo 89 odstotkov moških.
Slovenke denimo tudi niso več pripravljene žrtvovati svoje kariere za podporo karieri svojih partnerjev, saj jih je na to vprašanje pritrdila le četrtina, po drugi strani pa bi se bilo svoji karieri v zameno za partnerkino pripravljenih odreči kar 52 odstotkov anketiranih Slovencev.
Mednarodni dan žena je priložnost za razmislek o aktualnem položaju in dostojanstvu žensk. Foto: Tatjana Splichal
Kar 87 odstotkov vprašanih slovenskih poslovnih žensk meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša, enako meni 43 odstotkov slovenskih poslovnežev. Ob tem pa v Sloveniji nismo naklonjeni uvedbi kvot v poslovnem svetu. Proti uvedbi kvot je bilo 54 odstotkov vprašanih.
Spomin na umrle delavke
Pobudo za poseben dan žena je dala nemška feministka Clara Zetkin. Prvič so ga zaznamovali leta 1911, mednarodni dan pa je postal leta 1917. Praznik je tudi dan spomina na požar v ameriški tovarni Trinagle, kjer je leta 1911 umrlo več kot 140 delavk.
Ženska je poklicana, da se uresniči
Katoliška Cerkev žensko postavlja v središče civilne družbe. Njena vloga je nenadomestljiva in vsaka ženska je povabljena, da v polnosti živi svoje dostojanstvo. Poklicana je, da se uresniči in uveljavi z darovi ter s tem prispeva k bolj prijazni družbi.
Z izvrševanjem poslanstva in uresničevanjem talentov ženska tudi oznanja evangelij in pričuje za človeku lastno dostojanstvo ter gradi občestvo. V življenju vsake ženske morajo zato biti izpolnjene zahteve po pravičnosti, miru in dostojanstvu. Družbeni nauk Cerkve zagovarja priznavanje človeškega dostojanstva, ki vsem lahko omogoči skupno in osebno(stno) rast.
Ženska in moški se dopolnjujeta
Sveto pismo žensko izpostavi kot nosilko in posredovalko življenja. Že od stvarjenja dalje (prim. 1 Mz) je prisotno razlikovanje med moškim in žensko. Gre za dva posameznika z enakim dostojanstvom, ki se v različnosti medsebojno dopolnjujeta.
Za spoštovanje temeljnjih pravic žensk
V zgodovini so različne družbene, politične, gospodarske ali verske okoliščine negativno vplivale na položaj žensk. Mnogim so bile kratene osnovne pravice in dostojanstvo. Znanstveni napredek, dostopno šolanje in družbene spremembe so vplivale na njihovo spremenjeno vlogo v družbi. V Katoliški Cerkvi so se v pojmovanju vloge ženske pomenljive spremembe zgodile po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965), saj je tudi Cerkev podprla njihovo aktivnejšo vlogo. Postopoma se je pridružila svetovnim organizacijam ter vladnim ustanovam, ki podpirajo in pospešujejo spoštovanje temeljnih pravic žensk.
Aktivna vloga žensk pripomore k zavestnemu iskanju kakovostne in pravične družbene ureditve, kjer nihče ni izključen. Cerkev se zaveda, da je razkorak »med črko in duhom« velik, zato neskladja želi odpravljati s pomočjo vzpostavljanja temeljnih človekovih pravic, miru in dostojanstva. Mednarodni dan žena je priložnost za razmislek o aktualnem položaju in dostojanstvu žensk.
Svetovni molitveni dan žensk
Svetovni molitveni dan žensk je nastal v 19. stoletju, ko so krščanske ženske iz ZDA in Kanade začele z različnimi oblikami sodelovanja v podporo misijonski dejavnosti žensk doma in po svetu. Gre za svetovno žensko ekumensko gibanje, ki goji molitveno dejavnost in stike po različnih državah sveta, prvi petek v marcu pa vsako leto javnost povabi k dnevu skupne molitve. Molitveno bogoslužje vsako leto napišejo ženske iz druge države, ta država pa ob tem postane predmet molitve na dan, ki se začne, ko se zdani nad otočjem Tonga v Pacifiku in se nadaljuje po vseh celinah, dokler se približno 36 ur pozneje ne konča zadnje molitveno bogoslužje dneva na otočju Samoa.
Logotip svetovnega molitvenega dneva žensk je nastal leta 1982, ko so bogoslužje pripravile krščanske ženske z Irske. Sestavljen je iz štirih puščic v obliki keltskega križa, ki kažejo v središče s štirih strani neba. Puščice so oblikovane kot štiri klečeče osebe v molitvi, krog pa predstavlja svet in ekumensko edinost, kljub različnosti.
Ženske vseh krščanskih veroizpovedi so v petek, 6. marca, pripravile ekumensko bogoslužje ob Svetovnem molitvenem dnevu žensk. Molitev so pripravili na Bahamih. V Sloveniji pa so ženske molile v Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini, Murski Soboti, Izoli in Škocjanu pri Turjaku.
Viri: SŠK, STA