V četrtek, 9. novembra, smo v Galeriji Družina gostili finančnega svetovalca iz Velike Britanije Keitha Milesa, avtorja knjige Ekonomija, etika in svoboda s podnaslovom Razmisleki o razvoju in prihodnosti Slovenije. Bralci Družine ga gotovo poznate po člankih o podjetništvu in ekonomiji, ki jih objavlja v mesečni prilogi Slovenski čas. V njih se pogosto posveča Sloveniji in ocenjuje pot, ki jo je država prehodila od osamosvojitve.

Pogovor je vodil urednik priloge Bogomir Štefanič, ki je v uvodu predstavil gosta. Keith Miles je več kot 40 let deloval v javnem in zasebnem sektorju, predvsem v Veliki Britaniji. Med letoma 2005 in 2008 je bil član Strateškega sveta za gospodarstvo Vlade Republike Slovenije. Bil je nadzornik Gorenja in NKBM. Poročen je s Slovenko in je bil prvi predsednik Društva slovensko-britanskega prijateljstva, ki ga je vodil do leta 2014. Je nosilec Reda britanskega imperija (O.B.E) za prispevek k britansko-slovenskim odnosom.



V knjigi Ekonomija, etika in svoboda se dotika številnih potez našega družbenega obraza, ki jih pogosto nismo sposobni samokritično uzreti v njihovi problematičnosti: to so stanje slovenske demokracije, nesposobnost za nujno potrebne reformne spremembe, nostalgija po starih dobrih socialističnih časih, nedelovanje pravne države, priseganje na vsemogočno mater državo, nezaupanje do zasebne gospodarske pobude.

Sistem ni kriv, ampak ljudje

Prav o tem je spregovoril obiskovalcem v Galeriji Družina. Miles tudi sicer v svojih člankih poudarja krščanski pogled na ekonomijo, katere pomemben je tudi etična drža. Dobra ekonomija je etična in zato tudi učinkovita in boljša za celotno družbo, slaba pa je koruptivna, je poudaril. A za to nista kriva ne ekonomija, ne kapitalizem, temveč ljudje, slabi ljudje. Da bi slaba dejanja ljudi preprečili, pa je potreben nadzor strokovnjakov. Samo tako lahko zagotovimo transparentnost. Govori se, da so bankirji slabo ravnali, vendar je treba povedati, da je bil pomanjkljiv tudi nadzor.



Zagovornik zasebne lastnine

Kot nadzornik v NKBM, torej v banki, na katero je nedavno padel sum pranja italijanskega denarja sumljivega izvora, je Miles imel možnost videti, da je bilo okrog 60-70 % posojil zunaj preglednosti. V Angliji bi bila že po nekaj odstotkih odpuščanja, je navedel. Tudi ekonomija ima napake. Dobiček ne more samo rasti. V NKBM ni bilo nobenega pritiska države, je bil kritičen Miles, ki zagovarja zasebno lastnino, razen v redkih primerih (ceste, vojska). Meni, da če je vse pod nadzorom države, ni ljudje niso svobodni. Ob zasebni lastnini pa se ustvarja konkurenca, seveda pa je znova nujna etičnost.

Treba je priznati slabe stvari

Za napredovanje je treba biti odprt, poslušati ideje različnih ljudi, tudi različno mislečih. Miles je dejal, da se tisti, ki hočejo delati dobro in prav, bojijo, da bodo njihova dejanja lahko slaba za njihovo kariero. Še vedno je v ljudeh ostal strah iz totalitarnega sistema.



Prvi Milesov stik z Družino ni bil povezan z ekonomijo, temveč s slovensko spravo. Bil je namreč pobudnik spravne slovesnosti in maše v kraju Great Missenden pred sedmimi leti – 29. oktobra 2010, kar je bil neposredni povod za pogovor. Zdaj ob spravi pravi, da je treba priznati napake, slabe stvari, ki so se zgodile. Samo tako bodo lahko ostale v zgodovini, drugače bodo še vedno v sedanji družbi.

Foto: Tatjana Splichal

Video predstavitve: