Morda se še kje v kakšnem zaprašenem učbeniku najde omemba, da so Grki nekoč že govorili o nesmrtnosti duše. A to je le še domena lepih bajk. Danes poskušajo v otrocih in mladini utišati vprašanja, zakaj živimo in zakaj umremo. Zahodni svet, pijan od čutil in hkrati razuma, je duhovnost potisnil pod rubriko »razno«, kjer si vsak izbere svojo različico à la carte. Smo se kristjani pripravljeni zadovoljiti s takšno razvrstitvijo? Je prva Cerkev delovala znotraj polja pravic? Anzelmov fides quaerens intellectum je namreč prišel šele kasneje.

Prva Cerkev je Duha izpovedovala dobesedno, tj. preko telesa, preko svojih mučencev, neštetih svetnikov in skrivnega duhovnega občestva. Krščanstvo nikoli ni bil nauk, pač pa (iz)pričevanje v dobesednem pomenu. Kristjanov »credo« gre skozi ogenj. Ob tem nam je danes malce nelagodno. Raje bi pričevali salonsko. Vendar skrajno preganjanje omogoča skrajno pričevanje, kot pravi Fabrice Hadjaj. Dovolj je zgolj bežen...