Kdo odreka pravico do pokopa v krsti?
Kdo odreka pravico do pokopa v krsti?
Najprej: opravičilo
V lanski marčevski številki Slovenskega časa (št. 143) sem v članku »Nobene kosti mu ne bodo strli« opozoril na neverjetno zmanjšanje deleža pogrebov v krsti (v Sloveniji sežgemo 84 odstotkov pokojnikov; v Ljubljani je bilo leta 2021 in 2022 v krsti pokopanih 10 odstotkov pokojnikov, za leto 2023 pa jih predvidevajo 9,7 odstotka; vir: Žale – poslovni načrt 2023) ter ugotovil, da tega ni mogoče razložiti s pomanjkanjem površin in z ekonomskimi razlogi, še manj pa z verskimi, etičnimi in okoljevarstvenimi, ki vsi govorijo proti sežiganju mrtvih in drobljenju njihovih kosti. Drobljenje kosti pokojnika v naši kulturi ni izraz spoštovanja pokojnikovega dostojanstva po smrti. S telesom sežgemo arhiv podatkov o vzroku in načinu smrti, sorodstvenih zvezah …, tudi relikvije svetnika. Med drugim sem zapisal, da »… povsod v Sloveniji lahko naročimo klasični, žarni ali še kak drugačen pogreb, občine pa zagotavljajo ustrezna zemljišča«,...