Foto: Tatjana Splichal

V aprilski številki Božjega okolja smo se z novinarjem Dela Lenartom J. Kučičem in frančiškanom br. Janezom Papo pogovarjali o koristih in pasteh sodobne tehnologije. Delček pogovora si lahko preberite spodaj, celotnega pa v aprilski številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje, katerega tema je Digitalno zrnje in pleve.

Koliko časa na dan imata v roki prenosni telefon ali tablico?

Lenart: Sem precej konservativen uporabnik teh storitev. Vse moje naprave so zelo zavarovane, na nobenem družabnem omrežju nimam osebnih stvari, niti v oblaku ne. Hkrati pa moram kot tehnološki novinar vse te storitve dobro poznati in jih zato dobro preizkusiti. Zaradi svojega poklica sem v povprečju kar velik del dneva priključen na internet. Ko sem doma z družino, pa si namenoma določim čas, ko teh naprav ne uporabljam.

br. Janez: Nimam pametnega telefona, zato telefon uporabljam samo za klice, redko za sporočila. Imam pa tablico, ki jo uporabljam za branje brevirja, načrtovanje koledarja, vpisovanje prisotnosti pri verouku. Ko sem v sobi, uporabljam računalnik za različne priprave, pisanje, urejanje; skrbim za nekaj naših spletnih strani, vnašam tedenska oznanila, razpored maš, ... Sem tudi tajnik province in po e-pošti dobivam razne dopise, obvestila. Prav težko si predstavljam, kako je včasih vsa ta korespondenca tekla po navadni pošti.

Ali vsi bratje v samostanu uporabljate elektronsko pošto?

br. Janez: P. Bruno danes praznuje 95 let in jo uporablja! Le nekaj bratov je računalniško nepismenih, predvsem starejših, sicer pa si to znanje kar spontano predajamo od mlajših na starejše. Mnogi danes računalnik uporabljajo namesto pisalnega stroja. Ne vedo, kako deluje, hitro pa ga znajo uporabljati.

Lenart: V mojem širšem krogu znancev so največji pospeševalci rabe tehnologij med starejšimi prav vnuki. Ko stari starši ugotovijo, da so vnuki »tam gor« veliko več kot pa z njimi, se tudi sami hitro poučijo. Enostavna uporaba je ena od prednosti, verjetno pa tudi eden od problemov interneta, saj hitro skrije, kaj se odvija v ozadju.

Raziskave so pokazale, da povprečen uporabnik pametnega telefona preveri svojo napravo 150-krat na dan. Zakaj nas je mobilna tehnologija tako prevzela, da smo jo popolnoma vključili v svoje življenje?

br. Janez: Ker je tako narejena, da je to mogoče. Sam ne dobivam pošte na telefon, zato je ne berem, dokler ne pridem do računalnika. Če bi jo imel na telefonu, bi pač stalno preverjal.

Lenart: Psihologi pravijo, da te stvari v nas sprožajo nagrajevalne mehanizme in nam tako prinašajo posebno zadovoljstvo. Vsaka lučka ali pisk na telefonu nam da vedeti, da nekdo misli na nas, da nas nekdo potrebuje. Misel, da se nekdo ukvarja z nami, nam pač godi. Na to se hitro navadiš in te lahko tudi zasvoji. A ne bi rekel, da je taka zasvojenost res trajna. Če se ti pokvari telefon, te stvari v nekaj dneh lahko povsem odmisliš.

Problem nastane, ko imaš na internetu poleg potrebnih še toliko nepotrebnih opravil. In če imaš tako napravo pri sebi, visiš na njej veliko več, kot bi bilo nujno. V neki raziskavi so ugotovili, da so računalniške igrice narejene kot kazinoji: to je prostor, ki te loči od okolja, ni oken, nikjer nobene ure. Samo da bi obstal v času in izgubil občutek za njegovo minevanje. Podoben učinek ima brkljanje po internetu.

Pogovarjala se je Katarina Ropret.


Več o koristih in pasteh sodobne tehnologije si lahko preberete v aprilski številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Digitalno zrnje in pleve.