Ste ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu. Katere dejavnosti združuje ta institucija?

Dijaški dom je le po imenu, dejansko pa imamo jasli, vrtec, pošolski pouk, aktivni smo v sociali, skrbimo za otroke s posebnimi potrebami. Za mladino, ki obiskuje slovensko šolo, aktivnosti izvajamo samo v slovenskem jeziku. Gre za podporo naši, slovenski skupnosti.

Se z leti število vaših varovancev spreminja?

Če pogledamo splošno strukturo prebivalstva, koliko je tistih, starih 60 let, in koliko tistih pri tridesetih, je teh polovica. To se odraža tudi pri mlajših. In temu primerno bo tudi v prihodnje manj otrok. To je žal evropski trend in naša demografija. Da pri nas vsaj ohranjamo število, je izjemno pomembno, ni samoumevno, za to si aktivno prizadevamo.

V Trstu smo na mešanem območju, ki je bilo do osamosvojitve Slovenije še zelo razbito, kar se je poznalo v šolah. Ko sem obiskoval gimnazijo, nas je bilo takšnih z obema slovensko govoreči...