V nedeljo popoldne, 29. avgusta, »smo v Vratih z mašo sklenili 29. Aljaževe dneve, ki so potekali tudi na Dovjem in v Mojstrani od 26. avgusta. Kaj se je dogajalo v teh dneh? V Slovenskem muzeju je kustosinja Natalija Štular natančno, zelo dodelano orisala portret alpinistke Mire Marko Debelak. Še prej nas je premierno nagovoril sam Jakob Aljaž kot vabljivo živa figura, kar je privlačna novost v muzejski ponudbi. Zaradi neugodne vremenske napovedi smo petkovo in sobotno dogajanje preselili s Trga olimpijcev pod streho SPM in v Aljažev prosvetni dom,« pove Metka Kern Trček, ki že več kot dvajset let sodeluje v Upravnem odboru Kulturnega umetniškega društva Jaka Rabič Dovje Mojstrana, sodeluje pa tudi v ožjem odboru pri pripravi Aljaževih dni. 

»Čarovnik Toni je presenetil otroke in starše s svojimi vragolijami, odziv mladega občinstva je bil zelo ugoden. Fundacija Aljažev kraj je v Gostilni pr´Železn´k pripravila delavnico peke kruha in stojnico z Aljaževo malico in bistrčki, kar je bilo letos prvič. Stojnica nas je spremljala tudi naslednji dan v Vratih. Na koncertu Trizvok sta mednarodno nagrajena violončelista ter pedagoga Karmen Pečar Koritnik in Sebastian Bertoncelj iz svojih glasbil izvabila imenitne zvoke ter s čudovitim koncertom navdušila občinstvo,« dogajanje opisuje Metka Kern Trček. 

Spomin na velikega Slovenca Jakoba Aljaža 

S prireditvami v raju pod Triglavom želijo organizatorji obuditi spomin na velikega Slovenca Jakoba Aljaža, domoljuba, planinca, graditelja planinskih postojank, glasbenika, župnika, ki je v dovški fari preživel skoraj štiri desetletja svojega življenja in je na Dovjem tudi pokopan. 

Med drugim je Jakob Aljaž leta 1914 na Dovjem ustanovil kulturno društvo (Katoliško izobraževalno društvo), vodil pevske zbore, poskrbel za prvo gledališče, v katerem so uprizarjali po šest predstav letno (režiral jih je kaplan Franc Pečarič in kasneje vaščani sami), in načrtoval kulturni dom, zgrajen 1932 po njegovi smrti, napeljal vaški vodovod, zaposloval vaščane z gradnjo planinskih postojank in še mnogo drugega. Leta 1989 so mu vaščani Dovjega in Mojstrane postavili spomenik. 

Program Aljaževih dni je prežet s kulturo, glasbo, planinstvom, domoljubjem, vse v znamenju Aljaževega delovanja.

Izvedbo Aljaževih dni in program pripravlja Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje Mojstrana v sodelovanju s Turističnim društvom Dovje Mojstrana, z Župnijo Dovje, s Planinskim društvom Dovje Mojstrana, z GRS Dovje Mojstrana, s Slovenskim planinskim muzejem in letos prvič tudi s Fundacijo Aljažev (k)raj. 

»V Odboru za pripravo Aljaževih dni smo predstavniki vseh sodelujočih, skupaj enajst. Odborniki smo prostovoljci, ki sodelujemo v društvih v kraju in to radi delamo, ker nam veliko pomeni. Pri pripravi je vključenih še 20, pri izvedbi sodeluje dodatnih 20 ljudi,« pojasni Metka Kern Trček. 

Bogato dogajanje 

Še posebej zanimivo je bilo v soboto dopoldne, ko so člani Gorske reševalne službe Mojstrana, katere načelnik je Joža Martinjak, v počastitev 75-letnice delovanja v Grančišču prikazali reševalno vajo. Na prikaz bi verjetno prišlo več gledalcev, če jih ne bi zmotila jutranja ploha, reševalci pa so mokre stene vajeni. 

Iz stene Grančišča so po vrvi spustili reševalni čoln aki z oskrbljenim ponesrečencem ter v steni opravili vzpone in spuste z reševalci in s ponesrečenci. Požrtvovalni reševalci so vajeni, da se nemudoma odzovejo na klice, posebno v poletni sezoni opravijo številne reševalne akcije. K sreči jim v zadnjih letih velikokrat na pomoč pošljejo helikopter.

»Mojstranške veverice« 

Zgodovinski dogodek je bil sobotni večer v Aljaževem prosvetnem domu, kjer so bili junaki dovškega odra znameniti domači alpinisti, člani legendarne naveze »Mojstranške veverice«: Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janez Dovžan in Janko Ažman. Legendarna naveza »Mojstranške veverice«, ki je dobila ime po Cortinskih plezalcih (»vevericah«), se je vpisala v svetovno alpinistično zgodovino s pionirskimi podvigi v himalajskih stenah, pa tudi doma in drugje. 

Najprej so počastili spomin na pokojna člana naveze Zvoneta Koflerja in Miha Smoleja. V pogovoru z domačinom Dušanom Polajnarjem, nekdanjim načelnikom GRS, so duhovito opisali edinstvene podvige ter rekordne dosežke znamenite naveze, na katero smo res lahko ponosni: reševalna akcija in prvenstveno plezanje v izrednih višinah (7000–8000 m), premagovanje smeri, ki so veljale za nemogoče, in še bi lahko naštevali. 

Dveurni program, ki ga je za ilustracijo spremljala projekcija, so poslušalci spremljali zavzeto in z zanimanjem. V kulturnem programu sta nastopila zvesta prijatelja gorskih reševalcev baritonist Marko Kobal, prvak SNG Opera in balet Ljubljana, in citrar Tomaž Plahutnik. 

V spomin na planinca Avgusta Delavca, domačina, ki je zaslužen za »triglavsko muzejsko zbirko«, je vsako leto organiziran Gustlnov pohod. Planinci so se zbrali pri Aljaževem domu ter se odpravili k bivaku domačih gorskih reševalcev in na sedlo Luknja. 

Prijetno druženje pri Aljaževem domu je popestrila pevska skupina Korona z domoljubnimi skladbami, ki so se zlile s čudovito naravo doline Vrata, »najlepšo dolino na svetu« (Jakob Aljaž). Po koncertu je župnik Boris Rozman za sklep 29. Aljaževih dni daroval sveto mašo.

Prihodnje leto bodo jubilejni 30. Aljaževi dnevi 

»Z velikim zadovoljstvom lahko rečemo, da nam sodelovanje lepo uspeva in da prireditve pripravljamo z zanosom. Že letos razmišljamo, s kakšnim večjim projektom lahko obeležimo jubilejne 30. Aljaževe dneve. Za zdaj načrtov raje še ne izdamo, verjamemo pa, da nam bo pri tem v navdih in pogum naš veliki rojak Jakob Aljaž,« zaključi Metka Kern Trček.