Slovenska karitas letos obeležuje 30-letnico začetka organiziranega delovanja v Sloveniji. V 21. številki Družine objavljamo reportažo o tem in vrsto krajših izjav. V tem članku pa si lahko preberete vse izjave v celoti.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas

Kakšen je pomen Karitas v slovenskem prostoru ves čas v 30 letih, še posebej pa danes?

Karitas si ves čas prizadeva pristopiti k malemu človeku, ki je zapuščen od družbe in države ter mu je potrebno pomagati. Torej želimo reševati predvsem tisto, kar je nepokrito in kar država ne (z)more narediti na pravi način zaradi nepoznavanja ali pravočasno zaradi predolgih postopkov. V mnogih primerih stiska človeka presega uradniško preverjanje samo s podatki v obliki cenzusov in se je potrebno človeku približati v njegovem okolju, v njegovih okoliščinah, doživljanjih ter realnosti. Tudi gledanje na človeka skozi krivdo in preteklost ne pripelje daleč. Pomagati je mogoče samo z odnosom, ustvarjanjem zaupanja in spoštovanjem človekovega dostojanstva.

Ves čas se z poudarjanjem, spodbujanjem in razvijanjem dela na lokalnem nivoju v župnijah oziroma župnijskih Karitas želite približati človeku tam kjer živi, v njegovem okolju.

Želimo ga razumeti v vsej celovitosti, ki ni samo materialna, ampak tudi duhovna. Želimo biti njegov sopotnik in skupaj iskati rešitve za boljše življenje. Velikokrat je paket hrane samo vstopnica za pogovor in reševanje globljih problemov ter ranjenosti duše, ki je posledica revščine ali njen vzrok.



Seveda vsega tega prostovoljci in sodelavci Karitas ne bi zmogli, če se ne bi hranili iz evangeljskih vrednot ter če ne bi bilo delo za bližnjega del njihovega vere in življenjskega poslanstva.

Pomembno je tudi, da smo na razpolago za uboge ves čas v letu, da ni naša aktivnost samo stvar ene akcije v soju kamer, potem pa nas ni do drugega leta. V 30. letih smo pokazali, da smo resen sogovornik in partner državi, ustanovam, občinam, misijonarjem in tudi znotraj Cerkve, in da naredimo, kar obljubimo ter se vedno zelo potrudimo, kadar gre za ljudi v stiski.

Kolikšen del populacije, ki potrebuje osnovno pomoč za življenje, pokriva SK?

V Sloveniji je zadnja leta vsako leto več kot 90.000 oseb, družinskih članov, posameznikov in starejših prejelo na Karitas pomoč v hrani, higienskih pripomočkih, kurjavi, pri plačilu najnujnejših položnic in podobno. Samo lani je Karitas razdelila 3.400 ton hrane. Še dodatnih 60.000 otrok in starejših je vključenih tudi v razne programe preprečevanja osamljenosti starejših z obiski in družabnimi dogodki, taborov, delavnic, učne pomoči za otroke in podobno. Na vse možne način poskušamo vključevati tudi dolgotrajno brezposelne, trajno nezaposljive in tiste, ki so na robu brezdomstva v različne oblike prostovoljnega dela, tako da se postopno vključijo v družbo. Približno 450 ljudi je vsako leto vključenih v zavetišča za brezdomce, materinske domove in v ustanove za zasvojene.

Kakšne so težave oz. kaj je najtežje pri organiziranju pomoči Karitasa?

Najtežje je zagotavljati dovolj sredstev za pomoč. Žal je potreb vedno veliko več, kot imamo pomoči. Neizmerno smo hvaležni za številne darove zvestih darovalcev. Brez njih ne bi mogli odgovarjati na različne stiske. Potrebno pa je tudi pridobivanje javnih sredstev na razpisih, kar pa zahteva veliko energije, časa in potrpljenja.

Naj kaj vse smo pri Karitasu lahko ponosni, kot ljudje in kot kristjani?

Karitas je viden odgovor Cerkve in kristjanov na stiske ljudi v svoji okolici, širše v državi in tudi na trpljenje ljudi po svetu. Toliko kot je živa naša ljubezen do bližnjega, toliko je živa naša vera. Zagotovo smo lahko ponosni na številne prostovoljce, sodelavce, ki marsikaj žrtvujejo, naredijo ogromno dobrega, ohranjajo skromnost, predvsem pa delajo z srcem.

Jožica Ličen, ravnateljica Škofijske karitas Koper

Kolikšen del populacije, ki potrebuje osnovno pomoč za življenje, pokriva vaša Karitas v škofiji?

V Škofijski karitas Koper je v zadnjem letu število prejemnikov osnovne, predvsem materialne pomoči upadlo. Ljudje so poprijeli za vsako delo, pa tudi poslušanje in spremljanje družin in posameznikov v različnih potrebah so pomagali do razumevanja, da je pomoč namenjena najbolj potrebnim, predvsem pa, da je materialna pomoč dodatek k drugim virom za preživetje.



V Koprski škofiji imamo trinajst centrov Karitas, kjer delujejo stalni prostovoljci iz župnijskih Karitas v posamezni dekaniji. Že podatek, da je bilo v letu 2010, ko je bila recesija na višku, 19.000 prejemnikov pomoči v hrani in da jih je danes 5.500, pove dovolj.

So pa, žal, tisti ki so ostali, potrebni več pomoči, saj jih navadno spremljalo tudi druge težave, kot so bolezen, invalidnost ali različne težke zgodbe. Kaj nas čaka v dneh korone in po njej, ko bo marsikdo ostal brez delovnega mesta, pa komaj slutimo.

Kakšne so težave oz. kaj je najtežje pri organiziranju pomoči Karitas

Če verjameš v dobre ljudi, predvsem pa v Božjo previdnost težav skoraj ni. Seveda to ne pride samo od sebe, temveč je rezultat izkušenj, ki nas vsak dan brusijo.
Nekateri to spoznajo prej, drugi kasneje. Seveda ni lahko, Jezusovo naročilo iz Prilike o usmiljenem Samarijanu »Pojdi in tudi ti tako delaj!« zahteva odrekanje, moč in pogum. Če sodelavci Karitas prepoznajo stisko človeka v potrebi, je ni ovire, ki bi jih ustavila na poti pomoči. Prav to je tisto, kar v lokalnem in širšem okolju budi sočutje.

Govorijo dejanja, ne besede, zato pridnih rok in dobrih ljudi ne zmanjka. Prednost cerkvenega občestva je, da so tu ljudje vseh poklicev in različnih sposobnosti. Kar nekaj let je bilo potrebnih, da je tudi lokalna in državna struktura spoznala, da Karitas dela za občane, državljane, in da je ta način reševanja stisk cenejši in učinkovitejši ter se zato splača podpreti delovanje in zaposlitev strokovnega kadra.

Naj kaj vse ste pri Karitasu lahko ponosni, kot ljudje in kot kristjani?

Kot organizirana Karitas smo začeli iz nič in naš prvi slogan je bil Karitas v vsako župnijo, zato danes lahko rečemo, da pet dekanijskih in tri območne Karitas pokrivajo celotno škofijo in kot take združujejo v trdno mrežo sto župnijskih Karitas, v katerih deluje 1.200 stalnih in prav toliko občasnih prostovoljcev.

Mlada karitas v programu Popoldan na cesti vestno in odgovorno deluje na desetih lokacijah preko celega leta. Za brezdomne imamo hišo Malorca v Ajdovščini in Dnevni center v Bertokih. V Domu karitas v Soči se izvajajo počitniški programi za otroke, mlade, družine, starejše, pa tudi občasne obiskovalce. Za specifične programe smo leta 2000 ustanovili Zavod karitas Samarijan z Materinskim domom, Varno hišo, Svetovalnico in Vrtnico. Sodelovanje s starejšimi in bolnimi je v domeni župnijskih Karitas.



Zavedamo se, da »človek ne živi samo od kruha«, zato se trudimo širiti ljubezen do bližnjega. Ponosno smo tudi na Umetnike za karitas, ki že 25 let plemenitijo slovenski in širši prostor z umetnostjo ter dobrodelnostjo. Podatek, da so ustvarjali umetniki iz vseh petih celin, pove dovolj kristjanom in vsem ljudem dobre volje.

Hvala gospodu škofu Metodu, ki nas je ustanovil, gospodu škofu Juriju in generalnemu vikarju Slavku, ki nas spremljata, pa prvemu in drugemu ravnatelju, gospodu Albertu in gospodu Mateju, vsem duhovnikom, sodelavkam in sodelavcem, dobrotnikom ter podpornikom, predvsem pa ljudem, ki nam zaupate svoje težave!

V priponkah dodajamo izjave Cirila Murna (Novo mesto), Branka Mačka (Maribor) in Marka Čižmana (Ljubljana).


Ciril Murn, Karitas Novo mesto .docBranko Maček, Karitas Maribor.docMarko Čižman, Karitas Ljubljana.doc

Preberite tudi:

Imre Jerebic ob 30-letnici Karitas
Imre Jerebic je bil med ustanovitelji Slovenske karitas in nato njen dolgoletni generalni tajnik