P. Marko Novak: Obisk je zelo ohromljen, bolnikovo občutje zapuščenosti zelo težko. FOTO: Tatjana Splichal

P. Marko Novak, frančiškan in bolniški duhovnik v Novem mestu, je manjši brat preizkušenim in trpečim že več kot 30 let, mnogim pomaga živeti z boleznijo in trpljenjem, se z njim boriti in zajemati moč pri neusahljivem izviru Božje ljubezni ... Je učitelj in učenec v šoli življenja. Za Družino (49/2020) pa je spregovoril o duhovni oskrbi bolnikov s covid-19.

Kako ste soudeleženi v trpljenju bolnikov s covidom in izkazujete sočutje?

Upoštevati je treba varovalno strukturo. Odnos do bolnika s koronavirusom je omejen. Ob vsej opremi, ki jo imam, je razdalja med pacientom s kisikovo masko in menoj, ki ga pridem obiskat z vsemi oblačili, ki me varujejo, in z masko, ki mi zapre polovico obraza, in vezirjem, ki je sicer prozoren in omogoča stik z očmi, bistveno večja. Pacient že zaradi same situacije ne more dovolj dobro razbrati besed in je tako stik mogoč samo s toplino oči. Obisk je zelo ohromljen, oddaljenost do bolnikov velika in bolnikovo občutje zapuščenosti zelo težko.

Se spomnite, kako je bilo, ko ste si prvič nadeli zaščitno obleko?

Starejša gospa se je poslavljala in omogočili so mi obisk, me popolnoma opremili od glave do pete. Odet sem bil v 'oklep', želel pa sem biti blizu gospe, ki je bila v komi, zvok in dotik pa je v takem primeru še bolj dragocen. Bil sem tam z vso opremo in v rokavicah, mogoč je bil samo polivinilni dotik in topla beseda spodbude. Takemu človeku lahko dam to, kar imam v srcu. Vera in molitev, ljubezen in sočutje, potem dotik, ki je omejen, hladen zaradi rokavic, oddaljen zaradi celotne opreme, vendar je mogoče, da izpovem ta odnos z notranjim sočutjem, ljubeznijo, besedo, kolikor jo bolnik lahko dojema. Vemo, da sta v komi dotik in beseda še vedno živa. Odnos je živ znotraj vere, molitve, zakramenta in blagoslova; je nekaj živega, a vendar človeško gledano močno oddaljenega.

Je podelitev zakramenta sploh mogoča?
Druga gospa je bila v zelo močno okuženi sobi, zdravnica je priporočila in naročila molitev in Božje darove skozi stekleno pregrado. Molil sem z njo in zanjo. Maziljenje ni bilo kot podeljeni zakrament, sem pa molil, kakor da delim zakrament, in Jezusa prosil, naj ji razodene, da je z njo tudi na tak način. Bilo je samo z besedo. In potem duhovno obhajilo. Med molitvijo in ponovno pri duhovnem obhajilu se je obrnila proti meni in potem nazaj v prvotni položaj, kar je bilo zame znamenje Božje govorice v njenem srcu ob iskreni molitvi in želji, da jo Jezus objame. Zaupam, da je Jezus zagotovo deloval. Zanj steklena pregrada in vse drugo, kar nas omejuje v odnosih, zagotovo ni ovira.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Celoten pogovor je objavljen v zadnji številki tednika Družina (49/2020). V njem je p. Novak med drugim spregovoril:
- kako doživlja čas pandemije in kakšno globlje sporočilo vidi v njej;
- kaj doživlja, ko pride med najtežje bolnike in najbolj nemočne;
- kaj lahko v tem času naredimo za svojega bližnjega, ki je v bolnišnici.

---
PREBERITE TUDI:
- Bog se bori zame
- Iskrica: Tako so se učenci poklonili zdravstvenim delavcem
- Sestre v skafandru
- Duhovniki med bolniki s covidom-19
- "Dajemo vse od sebe"