Alenka Klemenc: Da bi bile opažene in pohvaljene

Alenka Klemenc

Za dan žena si želim, da ženske ne bi bile podvržene tako velikemu pritisku, kaj vse bi morale narediti in doseči, da bi bile »v redu«. Da bi bile opažene in pohvaljene tudi tiste, ki jim zmanjkuje energije, ki so bolne, ki niso zmogle dokončati študija, ki ne morejo imeti otrok … Šibke in nepopolne, ki se trudijo v vsakodnevnem življenju.

Želim pa si tudi, da nobeni ženski ne bi bilo treba doživljati nasilja, strahu in poniževanja. Da bi vsaka lahko živela v miru, ljubeznivosti in dostojanstvu.

Marjeta Lukežič: Da bi se znala zahvaliti

Marjeta Lukežič

Želim si, da bi se znala iz srca zahvaliti Najvišjemu, da mi je dal prelepo življenje, krasnega moža, super sinova in njuni družici ter zdrave vnuke.
Želim si tudi, da bi se v svoji koži vsi počutili lepo in brezpogojno sprejemali vse, kar jim pride naproti.
Za konec pa še nasvet: Naj bo vsak dan v življenju praznik.

Monika Štern: Da bi v svet nosila nežnost

Monika Štern

Za dan žena si želim, da bi znala biti žena. Da bi zmogla živeti svojo prvo poklicanost, ženskost. Da bi iz nje črpala moč za vsakdanje izzive. Želim si, da bi v svet nosila nežnost, sočutnost, ljubeznivost, lepoto. Da ne bi iskala zunanje potrditve, da ne bi brezglavo letala za dosežki, ustvarjanjem kariere … Da bi znala biti žena ... možu. Da bi bil moj največji dosežek ljubeč in sprejemajoč dom. Predvsem pa si želim, da bi (po)ostajala vedno bolj odsev Njega, po čigar podobi sem ustvarjena. Da bi ljudje preko mene spoznavali ljubečega in usmiljenega Boga.

Damjana Jenko: Da bi se zavedale svoje vrednosti

Damjana Jenko

Za dan žena si želim, da bi vsaka ženska v svoji edinstvenosti odkrila notranjo lepoto in se počutila ljubljeno in čudovito ravno takšna, kot je, ne da bi za to zavedanje potrebovala potrditev ali mnenja drugih ljudi. Želim si, da bi se vsaka ženska in moški zavedala svoje vrednosti ter si dovolila sijati v svoji koži, brez strahu pred presojanjem ali primerjanjem z drugimi. Naj bo vsak dan priložnost za rast, učenje in predvsem odločitev za ljubezen do sebe in bližnjega.

Janja Berložnik Šuler: Da bi zaupale Bogu

Janja Berložnik Šuler

Za dan žena si želim, da bi se vsaka ženska vselej dobro počutila v svoji koži – v vsaki vlogi, v vsakem trenutku. Želim si tudi, da bi znale ženske biti in ostati ženske, v vsej svoji posebnosti in vsaka s svojimi talenti. Da bi vsak dan črpale moč in pogum pri Bogu ter da bi večkrat čutile in ozavestile, da smo bile ustvarjene kot »krona stvarstva«. Še posebej takrat, ko se počutimo najbolj utrujeno, neurejeno in nemočno. Da bi zaupale Bogu pri vsem ter črpale zgled pri vrli ženi, kjer so moč, čast, delavnost in dobrota njen okras.

Martina Sekirnik: Da bi bil dan poln cvetja

Martina Sekirnik

Za dan žena si želim prazničnosti. Da bi bil poln cvetja, kot že iz časa otroštva, ko sta nam ati in brat nabrala šopek rož in čestitala ob našem dnevu. Kot takrat, ko mi je bilo kakšnih deset let in sva z mami ostali sami doma, pa se je spomnila, da bova praznovali in šli na pico. Ali pa kot nekega dne v srednji šoli, ko smo s sošolkami po pouku šle v center Ljubljane, kjer smo na ulici prejele cvetje, nato pa šle na palačinke v Romea. Želim si, da bi na ta dan ženske znale praznovati in se imeti lepo ter da bi nam možje in fantje znali pokazati, da smo cenjene. Predvsem pa si želim, da bi se zavedale svojih sposobnosti in si upale izpolniti svoje potenciale ter biti ena drugi navdih.