Tradicionalno akcijo je spremljal rabin Shmuel Rabinowitz, pristojen za zid žalovanja, je po navedbah avstrijskega Kathpressa poročal tamkajšnji dnevnik Jerusalem Post. Ob tem je, kot je v navadi, molil za vse ljudi, ki so svoje prošnje za molitev zapisali na lističe.

Običaj vlaganja lističev z molitvenimi nameni v razpoke v zidu žalovanja po navedbah ustanove Western Wall Heritage Foundation sega najmanj tri stoletja v zgodovino. Med drugim so tovrstne lističe našli tudi v razpokah zidov v predorih vzdolž zidu žalovanja.

Običaj vlaganja lističev z molitvenimi nameni v razpoke v zidu žalovanja sega najmanj tri stoletja v zgodovino.

Omenjena organizacija vsak mesec prek ustreznega obrazca na spletni strani prejme prejme v povprečju 3.500 molitvenih namenov za zid žalovanja. Od izbruha epidemije koronavirusne bolezni lansko pomlad je na ta način v Jeruzalem »prispelo« več kot 100.000 molitvenih namenov z vsega sveta.

Pred judovskim novim letom, praznikom Roš hašana, ki se v letošnjem letu začne na predvečer 7. septembra, in pred praznikom Pashe z vseh judovskih svetih krajev odstranijo lističe z molitvenimi nameni. Po vmesni postaji v t.i. Genisi, odlagališču za izločene svete spise, jih po judovskem izročilu zakopljejo na Oljski gori.