Ob otrocih se spomnim svojega zehanja v otroštvu ob rožnem vencu, ki je z leti postal moj vsakodnevni spremljevalec. Pot v službo traja ravno dovolj dolgo, da za vsakega iz svoje družine zmolim eno desetko. Vem, da Bog ve, kaj kdo od nas potrebuje. Ne računa, ne meri in ne tehta po mojih merilih, ampak vsega daje v izobilju (Lk 6,38). Za vsakega ima Božji načrt in ta načrt je dober. Molitev pomaga prepoznavati Božji načrt zame, saj nobena molitev ne ostane neuslišana (Iz 55,11). Božja beseda nagovarja konkretno, za današnji čas, za moje življenje. SMS s citatom Božje besede, ki si ga dnevno pošljeva z ženo, me umerja na isto frekvenco z njo, da sva vedno bolj istih misli (2 Kor 13,11). V molitvi (p)ostajam hvaležen za vse, kar prejemam. Pogosto sem raztresen, so pa tudi dnevi, ko se lahko povsem potopim v molitev, da v hvaležnosti s sv. Avguštinom »molim tako, kot da je vse odvisno od Boga«.