Vraževerje je med ljudmi globoko ukoreninjeno že od pradavnine. Človek dolgo ni razumel vsakdanjih naravnih pojavov, zato jih je dojemal kot delo skrivnostnih nadnaravnih sil. Domišljije mu niso burili le sonce, padavine, blisk in grom, ampak tudi menjavanje dneva in noči ter letnih časov. Nič bolj razumljive mu niso bile sanje. Zavedal se je, da teh pojavov ne more neposredno nadzorovati, zato je poskušal nanje vplivati z verskimi obredi in vražami. Verjel je, da lahko z njimi prikliče dobre in odžene zlobne nadnaravne sile. Poznavalci vraž so bili zelo cenjeni, saj naj bi znali s čaranjem pregnati slabo vreme, pozdraviti bolezni in napovedati prihodnost. Toda zmogli naj bi povzročiti tudi vremenske ujme, potrese, bolezni in nenadne smrti. Prav vraževerje v povezavi z verovanjem v hudiča, številnimi naravnimi nesrečami in kužnimi boleznimi je bilo v zgodnjem novem veku poglavitni razlog za množično preganjanje namišljenega čarovništva.

Doba pretresov

Življenje...