Z vlakom na Brezje
Objava:
17. 08. 2011 / 11:32
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.04.2021 / 13:15
Z vlakom na Brezje
Za veliki šmaren bo ceste proti Brezjam znova preplavila reka avtomobilov, ki bo naraščala vse do desete ure, ko se bo pred baziliko začelo slovesno bogoslužje. Največji Marijin praznik je tudi pred desetletji privabljal romarje od blizu in daleč, vendar so bili prizori v okolici Brezij povsem drugačni. Ljudje so prihajali peš – iz domače vasi ali z železniške postaje, kamor jih je pripeljal vlak.
Najbolj donosna postaja
Železniško progo od Ljubljane do Trbiža so odprli konec leta 1870. Ker je bilo potovanje z vlakom udobno in hitro, se je na njej razvil živahen promet. Med potniki je bilo tudi veliko romarjev, zato je bila postaja v Otočah ena najbolj donosnih. Tik pred drugo svetovno vojno so na njej v enem samem letu našteli več kot 110.000 potnikov. Leseno postajno poslopje je bilo za tolikšno množico seveda premajhno, kar je bilo še posebej moteče ob slabem vremenu. Pristojni se dolgo časa niso menili za pritožbe, leta 1939 pa so se le odločili za gradnjo nove postaje.
V nedeljo, 18. avgusta 1940, se je v Otočah zbrala velika množica vernikov, med katerimi sta bila tudi ljubljanski škof Gregorij Rožman in ban Marko Natlačen. Z obrazov je sijalo zadovoljstvo, saj je bila nova postaja z veliko čakalnico, restavracijo in tremi blagajnami res imenitna. Ob njej je bil tudi Marijin park, v katerem je romarje s sedem metrov visokega stebra pozdravljal Kalinov kip Marije z Jezusom. A na postaji kmalu ni bilo več gneče, saj je izbruhnila vojna, po njej pa je romanja ovirala nova oblast. Za romarji je odšla še Marija. Kip so leta 1954 podrli in ga odpeljali na Brezje, kjer se ga je prijelo ime Begunka iz Otoč.
Begunka se je vrnila
Čeprav je železniška postaja v Otočah v minulih desetletjih opustela, zgodba o njej nima žalostnega konca. Nedavno jo je najela ustanova Poti kulturne dediščine Slovenija, ki jo uporablja kot kulturno-izobraževalno središče. »Na prve petke v mesecu imamo v prenovljeni čakalnici Slovenske večernice, ki se vedno začnejo ob 18.04, ko iz Ljubljane pripelje vlak,« pravi vodja ustanove Slavko Mežek. Enega od večerov so posvetili Janezu Jalnu, ki je leta 1966 umrl v komaj kilometer oddaljenem Ljubnem, spomnili so se Jakoba Aljaža in politika Lovra Tomana, ki je bil zaslužen za gradnjo gorenjske železnice, pripravili so srečanje z zamejskim filmom in literaturo …Raznovrsten program delavnic, izobraževanj, ekskurzij in dogodkov pripravljajo tudi za sezono 2011/2012. Skupaj z domačini in frančiškani na Brezjah pa bi radi obudili tudi peš romanja iz Otoč na Brezje. V ta namen so pred dvema letoma znova uredili Marijin park ter vanj postavili kopijo Begunke iz Otoč.
Romarska pot iz Otoč na Brezje, ki jo je občina Radovljica označila s kažipoti, je dolga slabe tri kilometre. V prvem delu pelje po precej prometni cesti, zato jo bodo poskušali prestaviti na vzporedno gozdno in poljsko pot. Pater Silvin Krajnc z Brezij pa si želi, da bi ob njej postavili tudi križev pot, brez katerega ni božje poti.
Ko sva s Slavkom Mežkom pred dnevi poromala iz Otoč na Brezje, sva pred baziliko srečala večjo skupino otrok iz Sv. Duha pri Škofji Loki, kjer so se udeležili Angelinih počitniških dni. Uršulinka Irena Mohorič nama je povedala, da so se za prihod z vlakom odločili zaradi ugodne cene. Za otroke je bila vožnja z vlakom zanimiva, saj so se nekateri prvič peljali z njim. Dragocena pa je bila tudi slaba ura hoje, saj so otroci začutili, kaj je romanje, se malce utrudili in umirili.
Za vse, ki bi radi ob prazniku Marijinega vnebovzetja na podoben način doživeli romanje na Brezje, je ustanova Poti kulturne dediščine v sodelovanju s frančiškani in Slovenskimi železnicami pripravila okrepljen vozni red prazničnih vlakov, uvodno pobožnost ob Marijinem kipu na postaji Otoče, okrepčila ter romanje pod vodstvom lokalnega vodnika. Za ostarele in invalide bodo po potrebi organizirali lokalni prevoz. Podrobnejše informacije o romanju so na voljo po telefonu 041-731-039, zaželena pa je tudi informativna predprijava do 12. avgusta na naslov pkdslovenia@gmail.com. Predprijava je potrebna zaradi ureditve postanka ekspresnih vlakov, ki sicer v Otočah ne bodo ustavili.
Najbolj donosna postaja
Železniško progo od Ljubljane do Trbiža so odprli konec leta 1870. Ker je bilo potovanje z vlakom udobno in hitro, se je na njej razvil živahen promet. Med potniki je bilo tudi veliko romarjev, zato je bila postaja v Otočah ena najbolj donosnih. Tik pred drugo svetovno vojno so na njej v enem samem letu našteli več kot 110.000 potnikov. Leseno postajno poslopje je bilo za tolikšno množico seveda premajhno, kar je bilo še posebej moteče ob slabem vremenu. Pristojni se dolgo časa niso menili za pritožbe, leta 1939 pa so se le odločili za gradnjo nove postaje. V nedeljo, 18. avgusta 1940, se je v Otočah zbrala velika množica vernikov, med katerimi sta bila tudi ljubljanski škof Gregorij Rožman in ban Marko Natlačen. Z obrazov je sijalo zadovoljstvo, saj je bila nova postaja z veliko čakalnico, restavracijo in tremi blagajnami res imenitna. Ob njej je bil tudi Marijin park, v katerem je romarje s sedem metrov visokega stebra pozdravljal Kalinov kip Marije z Jezusom. A na postaji kmalu ni bilo več gneče, saj je izbruhnila vojna, po njej pa je romanja ovirala nova oblast. Za romarji je odšla še Marija. Kip so leta 1954 podrli in ga odpeljali na Brezje, kjer se ga je prijelo ime Begunka iz Otoč.
Begunka se je vrnila
Čeprav je železniška postaja v Otočah v minulih desetletjih opustela, zgodba o njej nima žalostnega konca. Nedavno jo je najela ustanova Poti kulturne dediščine Slovenija, ki jo uporablja kot kulturno-izobraževalno središče. »Na prve petke v mesecu imamo v prenovljeni čakalnici Slovenske večernice, ki se vedno začnejo ob 18.04, ko iz Ljubljane pripelje vlak,« pravi vodja ustanove Slavko Mežek. Enega od večerov so posvetili Janezu Jalnu, ki je leta 1966 umrl v komaj kilometer oddaljenem Ljubnem, spomnili so se Jakoba Aljaža in politika Lovra Tomana, ki je bil zaslužen za gradnjo gorenjske železnice, pripravili so srečanje z zamejskim filmom in literaturo …Raznovrsten program delavnic, izobraževanj, ekskurzij in dogodkov pripravljajo tudi za sezono 2011/2012. Skupaj z domačini in frančiškani na Brezjah pa bi radi obudili tudi peš romanja iz Otoč na Brezje. V ta namen so pred dvema letoma znova uredili Marijin park ter vanj postavili kopijo Begunke iz Otoč.
Romarska pot iz Otoč na Brezje, ki jo je občina Radovljica označila s kažipoti, je dolga slabe tri kilometre. V prvem delu pelje po precej prometni cesti, zato jo bodo poskušali prestaviti na vzporedno gozdno in poljsko pot. Pater Silvin Krajnc z Brezij pa si želi, da bi ob njej postavili tudi križev pot, brez katerega ni božje poti.
Ko sva s Slavkom Mežkom pred dnevi poromala iz Otoč na Brezje, sva pred baziliko srečala večjo skupino otrok iz Sv. Duha pri Škofji Loki, kjer so se udeležili Angelinih počitniških dni. Uršulinka Irena Mohorič nama je povedala, da so se za prihod z vlakom odločili zaradi ugodne cene. Za otroke je bila vožnja z vlakom zanimiva, saj so se nekateri prvič peljali z njim. Dragocena pa je bila tudi slaba ura hoje, saj so otroci začutili, kaj je romanje, se malce utrudili in umirili.
Za vse, ki bi radi ob prazniku Marijinega vnebovzetja na podoben način doživeli romanje na Brezje, je ustanova Poti kulturne dediščine v sodelovanju s frančiškani in Slovenskimi železnicami pripravila okrepljen vozni red prazničnih vlakov, uvodno pobožnost ob Marijinem kipu na postaji Otoče, okrepčila ter romanje pod vodstvom lokalnega vodnika. Za ostarele in invalide bodo po potrebi organizirali lokalni prevoz. Podrobnejše informacije o romanju so na voljo po telefonu 041-731-039, zaželena pa je tudi informativna predprijava do 12. avgusta na naslov pkdslovenia@gmail.com. Predprijava je potrebna zaradi ureditve postanka ekspresnih vlakov, ki sicer v Otočah ne bodo ustavili.
